Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je objavilo javni razpis za podelitev desetletne koncesije za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev. Nanj se lahko prijavijo le društva, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, rok za prijavo je 22. maj 2026.
Netransparentnost
Pravna podlaga za takšno zavetišče je lansko poletje novelirani zakon o zaščiti živali, v katerem so se določila, nanašajoča se na zavetišče za kopitarje, znašla zadnji trenutek, šele v drugem branju zakona v državnem zboru. Niso ga predvideli na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so pisali zakon, ni ga bilo v njem, ko je dokument potrjevala vlada, prav tako ne, ko so osnutek zakonske novele in vložena dopolnila obravnavali na parlamentarnem odboru za kmetijstvo. V zakonu se je, kot rečeno, znašel šele sredi njegove druge obravnave na plenarni seji državnega zbora.
Potrebo po vzpostavitvi zavetišča za kopitarje na stroške davkoplačevalcev je poslanka SD Meira Hot med drugim takole utemeljila: »Ta amandma govori tudi o upokojitvi službenih živali, o pobudi, ki je prišla na ministrstvo za notranje zadeve – mislim, da tudi z moje strani – z vidika tega, da ti konji lahko končajo v strašno neprimernih rokah, pa tudi v klavnicah, tudi za hrano pri nekaterih ljudeh, torej vse življenje dajo tej državi za to, da bi se upokojili v klavnici. O tem govorimo.«
Dopis, ki ga ni bilo
Ko smo zdaj že bivšo direktorico UVHVVR Vido Znoj lansko poletje vprašali, kako to, da niso zavetišča v zakon vnesli na upravi, je odgovorila: »Kolikor vem, je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) že po tistem, ko je zakon potrdila vlada, MKGP poslalo dopis za ureditev zavetišča za njihove odslužene službene konje.« Enako pojasnilo smo dobili tudi na MKGP. Toda ko smo MNZ prosili za ta dopis, ga nikakor niso mogli najti. Tudi na generalni policijski upravi so za Dnevnik dejali: »Policija ni nikoli podala kakršne koli pobude za vzpostavitev zavetišča za odslužene službene konje.« Zagotovili so tudi, da nobenega od službenih konj, ki ni bil primeren za opravljanje nalog policije, niso prodali za predelavo v prehrambne namene.
MKGP je pred dnevi v uradnem listu objavilo pravilnik o pogojih za podelitev in izvajanje koncesije za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev. Na njegovi podlagi je zdaj objavilo še javni razpis za podelitev koncesije, čeprav je služba vlade za zakonodajo (SVZ) predlagala spremembo zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na podelitev te koncesije. Poudarili so namreč, da bi morala v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah koncesijski akt izdati vlada, ne kmetijsko ministrstvo. A ker zakon velja, je MKGP koncesijo razpisalo.
Javni razpis za prijatelje?
Na vsebino razpisa so se ostro odzvali posamezniki iz konjeniških krogov, ki se javno ne želijo poimensko izpostavljati, neuradno pa so za Dnevnik ocenili, da je razpis voda na mlin Društva za zaščito konj (DZK) Natalije Nedeljko.
MKGP bo najprimernejšega ponudnika izbralo na podlagi šestih meril, po katerih je mogoče skupaj doseči sto točk, od tega četrtino (25) za izkušnje in reference. Potrdilo o izobraževanju s področja zaščite kopitarjev je vredno deset točk, odločbe o prevzemu kopitarjev s strani uradnih organov prav tako … »Kvalifikacije niso pomembne, točke bodo podelili za izobraževanje iz zaščite živali in za pretekle izkušnje z inšpekcijsko odvzetimi živalmi, ki jih nima nihče drug razen DZK,« pravijo naši sogovorniki. In dodajajo: »Ljubitelji in prijatelji brez kvalifikacij so vredni več od tistih, ki se s konjeništvom in konjerejo ukvarjamo strokovno ter z vso resnostjo in odgovornostjo do teh živali.«
Zadnje dejanje za vnaprej izbrano društvo?
Za izkušnje in reference štejejo tudi terapevtski programi s kopitarji za otroke. »To je sicer dobro za otroke, ni pa povezano z dobrobitjo za kopitarje in predvsem je to dobičkonosna dejavnost,« je za Dnevnik poudarila Andreja Bizjak, nekdanja dolgoletna direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Javni razpis je samo zadnji akt poslanske dopolnitve zakona o zaščiti živali, ki služi eni sami nevladni organizaciji – Društvu za zaščito konj Natalije Nedeljko. Verjamem, da bo dobro skrbela za živali. Hkrati pa verjamem, da bo država na tak način dobro skrbela za finančno dobrobit gospe Nedeljko, ki si je to zagotovo 'zaslužila', saj je bila deležna obiska in pozornosti tudi predsednika vlade Roberta Goloba in njegove žene,« je pripomnila.
»Člen o zavetišču za kopitarje je zakonski podtaknjenec. Nespodobno in nehigienično je, da je MKGP javni razpis objavilo zdaj, ko vlada opravlja tekoče posle. Od tako imenovanih varuhov transparentnosti bi pričakoval, da se bodo oglasili v zvezi s tem spornim projektom, od predlagateljev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pa, da ga bodo s spremembo zakona o zaščiti živali ustavili,« je za Dnevnik dejal bivši predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič.