Poslanke in poslanci so julija lani sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, ki je med drugim uzakonila vzpostavitev zavetišča za kopitarje, v prvi vrsti domnevno za upokojene policijske konje. V ta namen bo država eni od nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali, podelila desetletno koncesijo in bo delovanje zavetišča tudi 100-odstotno financirala. Pri zavetiščih za zapuščene hišne živali je drugače. Tam velik del finančnega bremena za njihovo delovanje nosijo občine in imetniki zavetišč.
Določila o zavetišču za kopitarje je koalicija v zakon vnesla z amandmajem šele med drugim branjem, in to sredi seje državnega zbora. S tem so se izognili presoji zakonodajno-pravne službe, prav tako vladni obravnavi, kjer je treba predstaviti tudi oceno finančnih posledic. Ko smo julija lani MKGP vprašali, zakaj niso zavetišča za kopitarje v zakon vključili že oni kot avtorji zakonskega predloga, so nam odgovorili: »Pobuda ministrstva za notranje zadeve (MNZ) za ureditev statusa upokojenih policijskih živali je prišla, ko je bil zakon že v parlamentarni proceduri, zato so jo obravnavali poslanci v državnem zboru.« Toda ko smo na MNZ poizvedovali, zakaj so dali pobudo za vzpostavitev zavetišča za odslužene službene konje, in jih tudi prosili za to pisno pobudo, je včeraj njihova PR-služba ni uspela najti.