»Ministrstvo za javno upravo nikoli ni vztrajalo pri stališču, da mora agencija za energijo pred objavo svojih splošnih aktov pridobiti soglasje pristojnega ministrstva,« je Dnevniku 9. marca odgovorilo ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Franc Props. »Regulatorne agencije so bile že po prej veljavni ureditvi v zakonu o javnih agencijah obravnavane kot organi s posebnim, bolj neodvisnim položajem, zato zanje niso veljala vsa pravila, ki sicer veljajo za druge nosilce javnih pooblastil.«
Januarski dopis tega istega ministrstva, ki ga je pridobil Dnevnik, razkriva, da nam ministrstvo ni odgovorilo resnicoljubno.
Kopač: »Koalicija ne trpi neodvisnosti in svobode«
V Dnevniku smo prejšnji teden osvetlili okoliščine zakonske spremembe, ki je začela učinkovati v začetku marca. Uzakonjena je bila na podlagi dopolnila vladne koalicije k tehničnemu zakonu o objavljanju v uradnem listu (ZOUL). Ta je v zakonodajo vnesel prehodne določbe, ki vsem nosilcem javnih pooblastil (zbornicam, skladom) in javnim agencijam zapovedujejo, da morajo svoje splošne akte pred izdajo poslati pristojnemu ministrstvu v soglasje.
Predlagateljica zakona, služba vlade za zakonodajo (SVZ), te rešitve ni podpirala. Na njeno neustreznost je zaman opozarjal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Koalicijske poslanske skupine so kljub temu glasovale za. »Koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda ne trpi neodvisnosti in svobode zbornic, javnih agencij in regulatorjev kot nosilcev javnih pooblastil,« je zakonsko spremembo kritiziral Janez Kopač, nekdanji minister za energijo in zdajšnji član sveta agencije za energijo.
Agencija pod vodstvom direktorice Duške Godina se je uprla tej ureditvi in na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti. Ustavni sodniki so pobudo zavrnili, odločitev so objavili 22. januarja. Po njihovi presoji se izpodbijane določbe ne nanašajo na pobudnico, ker njen samostojni položaj definira evropska zakonodaja. Zato agencija nima pravnega interesa za izpodbijanje zakonskih določb.
V zvezi s to odločitvijo nam je MJU poslalo uvodoma citirani odgovor, po katerem naj nikoli ne bi vztrajali pri stališču, da mora agencija pred objavo svojih splošnih aktov pridobiti soglasje pristojnega ministrstva. Drugačno resnico razkriva dopis, ki ga je ministrstvo poslalo osem dni pred sprejetjem sodbe ustavnega sodišča. Bil je odgovor na vprašanje agencije, ali sporne določbe veljajo tudi zanjo.
Januarja trdili, da nove določbe veljajo tudi za agencijo za energijo
Pod odgovor je podpisan Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor. »Glede na novo ureditev in upoštevaje dejstvo, da je agencija za energijo nosilec javnega pooblastila, v okviru svojih pristojnosti (…) menimo, da spremenjena določba (…) velja tudi za agencijo za energijo kot nosilko javnega pooblastila,« je zapisal Pogačar.
Vsebino tega dopisa omenja tudi ustavno sodišče. Z zgoraj zapisanimi trditvami se ne strinja. »Upoštevati je namreč treba, da je zakonodajalec skozi predstavljene zakonodajne spremembe vseskozi krepil od državne uprave ločen in neodvisen položaj pobudnice in njenih predhodnic,« je zapisalo.
Ustavni sodnik Matej Accetto je v ločenem mnenju opozoril, da bi moralo sodišče glede na stališče MJU opraviti vsebinsko presojo dopustnosti uporabe izpodbijanih določb. »Vprašanje gotovo ni aktualno zgolj za pobudnico, ampak vsaj potencialno tudi za druge samostojne in neodvisne nosilce javnih pooblastil, ki niso javne agencije,« je poudaril.
Po objavi članka smo prejeli še več odgovorov nosilcev javnih pooblastil na vprašanje, ali bodo splošne akte pred njihovo izdajo pošiljali v soglasje pristojnemu ministrstvu.
Tudi NAKVIS ne bo hodil po soglasje
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) že doslej ni pošiljala aktov pred sprejetjem v soglasje pristojnemu ministrstvu in tega ne namerava početi niti v prihodnje. »NAKVIS v skladu s posebno ureditvijo v zakonu odgovarja neposredno ustanovitelju, kateremu vsako leto pošlje tudi poročilo o delu in poslovanju ter predlaga v obravnavo gradiva iz svoje pristojnosti v skladu z drugimi predpisi,« je odgovoril Gregor Rebernik, vodja sektorja za kakovost in mednarodno sodelovanje.
Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ureja specialni zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ta določa, da mora ARIS pred izdajo splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil pridobiti soglasje ministra, pristojnega za znanost. »ARIS torej na podlagi navedene zakonske določbe sprejema splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil na podlagi predhodnega soglasja pristojnega ministra,« pojasnjuje direktorica Tjaša Dobnik.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad odgovarja, da po veljavni zakonodaji ne more samostojno sprejemati splošnih aktov, zato se pred njihovim sprejetjem uskladi z resornim ministrstvom. »Usklajene splošne akte potrdi nadzorni svet, nato se jih posreduje v potrditev ustanovitelju sklada, to je vladi,« so sporočili. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke nima pripomb. Spremenjeni zakon bo upoštevala in bo pridobila predhodno soglasje pristojnega ministrstva. V Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije so prepričani, da je nova zakonska ureditev dobra, saj pomeni preventivno prestrezanje morebitnih nezakonitosti v splošnem aktu. »Ministrstvo ima zakonsko pristojnost nadzora nad zakonitostjo delovanja javnih agencij,« je pojasnil Andrej Antauer, vodja sektorja za licenciranje, certificiranje in upravne zadeve.