Zaradi hitro napredujoče Wilsonove bolezni je Romana Skrinjar Alauf leta 2016 potrebovala presaditev jeter. »Ko sem slišala besedo transplantacija, sem sprejela dejstvo, da če hočem živeti, bom morala to opraviti,« se spominja. Zaradi hitrega napredovanja bolezni so jo uvrstili na mednarodni seznam organizacije Eurotransplant, ustrezni organ pa je prejela v 24 urah: »Skrbelo me je, da brez uvrstitve na Eurotransplantov seznam organa ne bi dočakala.« Po operaciji je hitro okrevala in danes živi aktivno življenje. Pred kratkim je prehodila 282 kilometrov dolgo romarsko pot Camino iz Porta do Santiaga: »Camino sem prehodila za družino darovalca. Življenje je lepo!«
Da ima Slovenija zelo dobro razvit sistem zdravljenja s presaditvijo organov umrlih darovalcev, je povedal direktor zavoda Slovenija-transplant dr. Andrej Gadžijev. K temu prispevata dobro organiziran donorski program in tesno sodelovanje strokovnjakov različnih strok. Zavod Slovenija-transplant pa skrbi za varnost, sledljivost in transparentnost vseh postopkov.
Pomembna varovalka sistema je tudi stroga ločenost odločitev o zdravljenju od postopkov darovanja. »Odločitev o smrti oziroma o tem, da zdravljenje žal ni več uspešno, je vedno ločena od postopkov darovanja. Darovanje pride v poštev šele po izpolnjenih medicinskih pravnih pogojih ter ob jasnih varovalkah,« je poudaril Gadžijev.
Po podatkih Slovenija-transplanta ima Slovenija v zadnjih letih povprečno več kot 22 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev, kar jo uvršča med najuspešnejše države v Evropi in svetu. Število presaditev se zadnjih deset let giblje med 100 in 120 organov na leto. »V UKC Ljubljana izvajajo presaditve ledvic, srca, jeter, pljuč in trebušne slinavke, včasih celo kombinacijo dveh organov hkrati,« je naštel Andrej Gadžijev in dodal, da je »tudi pri najzahtevnejših operacijah, kot sta presaditvi pljuč in jeter, petletno preživetje večje od 70 odstotkov«.
Različno dolge čakalne dobe
Trenutno v Sloveniji na zdravljenje s presaditvijo organov čaka okoli 250 bolnikov. Kot je povedal sogovornik, čakalna doba ni pri vseh enaka: »Odvisna je od organa, krvne skupine, velikosti, nujnosti stanja in tega, kdaj se pojavi primeren darovalec.« Povprečne čakalne dobe spadajo med najkrajše v Evropi, in sicer za srce in ledvico znašajo približno osem mesecev, za pljuča in jetra pa okoli tri mesece. V najnujnejših primerih je lahko primeren organ na voljo že v nekaj dneh.
Pomembno vlogo ima tudi mednarodna mreža za izmenjavo organov Eurotransplant. »Življenjsko nujnega organa ne moremo vedno zagotoviti takoj,« je razložil Gadžijev. Ker ima Slovenija v povprečju manj kot enega umrlega darovalca na teden, je sodelovanje z drugimi državami pogosto ključno za pravočasno zdravljenje najbolj ogroženih bolnikov.
Ko se zaupanje zamaje
Kljub uspešnim rezultatom se slovenska transplantacijska medicina sooča s številnimi izzivi. Med njimi so kadrovska podhranjenost, prenova UKC Ljubljana in prizadevanja za uvedbo darovanja po cirkulacijski smrti, ki ga številne evropske države že uspešno izvajajo.
»Največji izziv ostaja zaupanje javnosti. Ko se to zamaje, je ogrožena celotna dejavnost,« je opozoril Gadžijev. Po njegovih besedah je sistem zelo občutljiv za nihanja zaupanja v zdravnike in zdravstveni sistem. Letos opažajo upad pripravljenosti na darovanje, čeprav imajo ljudje na voljo več preverljivih informacij kot kadar koli prej.
K temu po njegovem mnenju prispevajo splošno nezaupanje v zdravstvo, dolgotrajna zdravniška stavka in širjenje zavajajočih informacij o darovanju organov. »Manj soglasij pomeni manj možnosti za zdravljenje bolnikov na čakalnih seznamih in posledično večje tveganje za prezgodnje smrti,« je poudaril. Prav zato v Slovenija-transplantu poudarjajo, da je sistem varen, pregleden in etično naravnan. »Cel sistem je pri nas dejansko od ljudi za ljudi. Bolj ko vanj verjamemo, večje koristi imamo lahko od njega.«
Čeprav bo prihodnost prinesla nove kirurške tehnike, naprednejše načine shranjevanja organov in učinkovitejša zdravila, Gadžijev največ možnosti za napredek vidi v nadaljnjem razvoju sistema darovanja. »Največji premik v pravo smer bi prinesla podpora celotnemu sistemu zdravljenja s presaditvijo, ki bi jasno naslovila finančne, kadrovske in prostorske izzive, hkrati pa delovala popolnoma transparentno in spodbujala vključenost celotne družbe,« je sklenil. x