V času stavke zdravnikov in umikanja soglasij za nadurno delo se v osnovnem zdravstvu zatika pri nadomeščanjih. Zdravniki ponekod vztrajajo, da odsotnih kolegov ob velikem številu obiskov bolnikov ne morejo nadomeščati v rednem delovnem času. Ne glede na sedanjo stavko na tak način nočejo več delati, je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik.
Stopnjevanje težav
Težave, ki so prišle na plano ob stavki, so se sicer stopnjevale že nekaj časa, je potrdil Završnik. V njihovem primeru bi po trenutnih izračunih potrebovali še sedem zdravnikov za nadomeščanje ob dopustih. V zdravstvenem domu razmišljajo o posebnih ambulantah, kjer bi bilo to dolgoročno urejeno v rednem delovnem času. »Nadomeščanje ne more sloneti na nadurnem delu,« ugotavlja Završnik. Težava v tem primeru ni le mariborska, v Sloveniji jo bo treba reševati v vsakem primeru, je izpostavil.
Dodatna žarišča težav, ki se kažejo med stavko, niso presenečenje, ugotavlja vršilka dolžnosti direktorice združenja Zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. Zaposleni so v tem obdobju zelo obremenjeni tudi na urgencah in nezadovoljstvo lahko v nadaljevanju še eskalira, je poudarila. Zaradi umikov soglasij za nadurno delo bo, če kmalu ne pride do dogovora, v prihodnje še težje. Približno dva tedna bo zdravstvo še lahko delovalo brez večjih sprememb, pričakuje Tatjana Jevševar, kasneje pa bo raznovrstnih zastojev vse več. »Vrzeli se bodo odpirale na vseh področjih. Ministrstvo za zdravje in Fides se morata dogovoriti,« je poudarila. Smotrna pot do dogovora je po njenem mediacija, ki so ji bili v združenju naklonjeni že na začetku stavke.
V sili tudi v združevanje oddelkov
Možnost mediacije dopuščajo tako na vladni strani kot pri sindikatu Fides, a dogovora o tem še ni. Stavka, ob kateri so zdaj umaknjena tudi številna soglasja zdravnikov za nadurno delo, se medtem nadaljuje. Če v zdravstvenih zavodih ne bodo zmogli reševati težav, bodo razmislili o začasnih spremembah v javni mreži, je danes napovedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar. »Mogoče je, da se bodo združevali kakšni oddelki, da se bo v kakšni bolnišnici oddelek zaprl in se pridružil večji bolnišnici,« je povedal. Če bo treba, bodo posegli tudi v mrežo nujne medicinske pomoči v osnovnem zdravstvu. Na začetku marca po oceni Pintarja prav veliko drastičnih sprememb sicer še ni pričakovati. Da so za reševanje težav najprej odgovorna vodstva zavodov, pa je izpostavil tudi ob napovedi celjske bolnišnice, da naročanje na redne preglede v tamkajšnjem ginekološkem dispanzerju do nadaljnjega ne bo mogoče.
Naj presekajo gordijski vozel in pospešijo dialog, je vse pristojne danes pozval varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije predstavlja agonijo za številne paciente in njihove svojce, predvsem pa za invalide,« je opozoril. Nanj se je v zadnjem času obrnilo več invalidov, ki so jim zaradi stavke odpovedali zdravniške preglede za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Predlagal je čimprejšnjo pripravo dopolnitev zakona o zdravniški službi, ki bi invalide uvrstila med skupine, za katere je treba tudi v času stavke zagotoviti vse storitve. Vlada je v četrtek invalide z odlokom sicer uvrstila med ranljive paciente, za katere je treba poskrbeti ob tokratni stavki, trajne zakonske zaščite, h kakršni poziva Svetina, pa za zdaj še ni.
