Pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) so izdali sintezno nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki predstavlja pomemben mejnik pri razvoju na podatkih temelječega spremljanja in izboljševanja kakovosti v slovenskem izobraževalnem prostoru.
Po besedah dr. Tanje Taštanoske, glavne urednice in vodje sektorja za kakovost in analize, poročilo ni zgolj pregled stanja, ampak tudi novo orodje za umeščanje slovenskega prostora vzgoje in izobraževanja v širšo, evropsko in globalno zgodbo. »Z njim razumemo, kje smo povezani z evropskimi cilji in kaj je specifično za slovenski prostor: kaj izhaja iz naših pričakovanj in potreb, kaj naj povezuje s skupnimi globalnimi in evropskimi zavezami,« je pojasnila glavna urednica.
Poudarila je, da prostor vzgoje in izobraževanja v Sloveniji boleha za kronično boleznijo pomanjkanja jasno opredeljenih strateških ciljev ter da poročilo predstavlja izhodišče za njihovo opredelitev in strateško razvojno načrtovanje.
Skrb vzbujajoči upadi dosežkov
Iz poročila med drugim izhaja, da v zadnjih dveh desetletjih naša država beleži pozitiven trend vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, kljub temu pa še ni dosežen evropski cilj vključenosti otrok v drugem starostnem obdobju. Izobraževanje na domu je od leta 2023, ko je bil osvežen zakon o osnovni šoli, v upadu, med takšnimi učenci pa je velika večina v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih.
V poročilu je izpostavljen upad dosežkov na pomembnih področjih: ob koncu obveznega izobraževanja so povprečni dosežki bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti v Sloveniji najnižji doslej, v upadu pa so tudi dosežki ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. »Ta ugotovitev ni novost, izziv izboljševanja dosežkov učencev in učenk v Sloveniji pa je prepoznala tudi delovna skupina strokovnjakov in strokovnjakinj v pripravi predlogov ukrepov, ki so umeščeni v programski dokument za razvojno načrtovanje do leta 2033,« navajajo v poročilu.
Zaostanek za nacionalnim ciljem 90 odstotkov 15-letnikov in 15-letnic, ki dosegajo temeljno raven bralne pismenosti, se je povečal, saj jih to raven dosegajo le še približno tri četrtine (74 odstotkov). Temeljno raven računalniške in informacijske pismenosti dosega le približno polovica osmošolk in osmošolcev, kar je precejšen zaostanek za evropskim ciljem. V računalniškem mišljenju so učenci in učenke v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, so pokazale mednarodne raziskave.
Majhne razlike med šolami
S tem, katero šolo v Sloveniji obiskujejo, je povezanih manj kot deset odstotkov razlik v dosežkih osnovnošolcev in osnovnošolk. Deleži razlik v dosežkih med osnovnimi šolami so med najnižjimi v mednarodnem prostoru, kar po ugotovitvah stroke kaže na enakomernost kakovosti osnovnošolske vzgoje in izobraževanja po vsej državi.
Dosežki učenk in učencev na nacionalnem preverjanju znanja so med leti stabilni, nižja uspešnost je pri doseganju višjih taksonomskih ravni znanja in tvorjenju samostojnih daljših odgovorov. Razveseljivo je, da je delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje brez dosežene srednješolske izobrazbe, v naši državi med najnižjimi v Evropski uniji. Lani je imelo doseženo srednješolsko izobrazbo 89,4 odstotka mladih odraslih, starih od 23 do 27 let.
Mednarodne raziskave so zabeležile tudi padec poročanega medvrstniškega nasilja, vendar ne med najranljivejšimi skupinami učenk in učencev. V poročilu so navedli, da je primerjava podatkov iz raziskav PIRLS, TIMSS, PISA po letih pokazala trend zaznavanja padanja medvrstniškega nasilja med učenci in učenkami pri vseh treh raziskavah, vendar pa to ne velja za najbolj prizadete učenke in učence.