Zaradi Šutarjevega zakona varnostniki malih tatov ne smejo zadržati

»V praksi je precej zmede in problemov, zato zbiramo podatke o stanju na tem področju,« nam je predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Branko Slak potrdil, da se varnostniki na terenu soočajo s težavami, ki jih je za seboj potegnil tako imenovani Šutarjev zakon. Ker sta tatvina majhne vrednosti in poškodovanje tuje stvari majhne vrednosti po novem zgolj prekrška, in ne več kaznivi dejanji, so varnostniki pri svojem posredovanju ob teh ravnanjih izgubili del pooblastil. »Varnostnik nima zakonske podlage za izvedbo ukrepa zadržanja zoper osebo, ki je storila prekršek tatvine ali poškodovanja tuje stvari, če oseba ravna v skladu z ukrepi varnostnika: ne uporabi sile ali varnostniku ne grozi, da bo neposredno uporabila silo, in ne ovira ali mu ne preprečuje izvedbe ukrepa varnostnika,« razlaga Slak in dodaja, da je zadržanje osebe v teh primerih mogoče le, če tat oziroma povzročitelj škode odkloni postopek identifikacije ali pa ne soglaša s površinskim pregledom oblačil, vozila, tovora, prtljage … Po naših neuradnih informacijah je bilo to področje že v preteklosti nekakšno sivo polje, po sprejetem Šutarjevem zakonu pa je vprašanje pooblastil varnostnikov še bolj nejasno. V praksi to pomeni, da varnostnik, ki v trgovini zaloti tatu, od njega lahko zahteva osebno izkaznico in ga pregleda. Ko je postopek končan, pa ga mora izpustiti, tudi če policija na kraj dogajanja še ni prišla. Policisti lahko storilca nato na podlagi informacij varnostnika seveda izsledijo sami in sprožijo nadaljnji prekrškovni postopek.