Veterinarji so okužbo z virusom ptičje gripe H5N8 doslej potrdili pri osmih labodih, Hrvaška pa v dveh primerih tudi pri domači perutnini, zaradi česar so usmrtili 25 živali, na Madžarskem pa že več kot 200.000. V Sloveniji imamo približno 32.000 manjših rejcev perutnine, ki imajo le do 30 kokoši nesnic, a je od njih v veliki meri odvisno, ali se bo virus ptičje gripe z divjih ptic na domačo perutnino prenesel tudi v Sloveniji, kot se dogaja v soseščini.
Pod ključ tudi »ekološke« kokoši
Na najbolj ogroženih območjih (v severovzhodni in južni Sloveniji), kjer je največ domače perutnine in največ vodnih ptic, morajo imeti rejci perutnino in ptice v ujetništvu zaprte, da ne pridejo v stik z divjimi pticami. To velja tudi za ekološko in prosto rejo kokoši, čeprav pravila za ti reji velevajo, da se kokoši morajo gibati na prostem. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdala obvestilo ekološkim rejcem perutnine, da njihove živali, dokler veljajo preventivni ukrepi pred ptičjo gripo, ne smejo biti na prostem. Poudarili so, da to ne bo vplivalo na ekološki status perutninskih proizvodov, vendar le, če bodo ukrepi veljali manj kot tri mesece. Če bodo omejitve pri reji trajale več kot dvanajst tednov, pa bodo morali rejci na jajcih spremeniti oznako za način reje. To bi zanje pomenilo tudi manjši zaslužek, saj so jajca iz ekološke in proste reje približno dvakrat dražja od tistih iz industrijske reje, torej reje kokoši nesnic v kletkah.
Ekološko rejo kokoši imajo tudi v podjetju Meja Šentjur. Tehnolog Tomo Rus pravi, da na leto pridelajo okoli 60 milijonov jajc, od tega od 2,5 do 3 milijone ekoloških. Jih bodo ukrepi, povezani s ptičjo gripo, prizadeli? »V mrazu kokoši tako in tako ne gredo rade ven, zato se te dni zadržujejo na toplem, v zaprtih prostorih imajo tudi hrano, ki je še vedno ekološka, in vodo. Ker so se navajene gibati zunaj, bodo morda malce bolj nemirne, drugih težav pa ne pričakujemo. Vso našo perjad varujemo, da divje ptice ne morejo do nje,« dodaja Tomo Rus.
Jajca naj se ne bi podražila
Iz Madžarske, kjer so morali zaradi širjenja ptičje gripe pobiti že veliko domače perutnine, poročajo o strahu pred podražitvami jajc. Tomo Rus tega v Sloveniji ne pričakuje. »Se pa bojimo, da bi se zaradi preplaha pred ptičjo gripo poraba jajc zmanjšala,« pravi. Direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak napovedane podražitve jajc v nekaterih državah pripisuje dejstvu, da je tam bolezen prešla tudi na domačo perutnino, zaradi česar veljajo omejitve pri trgovanju. »To je priložnost za tiste ponudnike jajc, ki so brez omejitev, zato nekateri lahko povišajo cene.«
Noja ne moreš stlačiti v zaprti prostor
Po podatkih uprave za varno hrano imamo v Sloveniji tudi 23 rejcev nojev, ki imajo skupno 271 živali. Ker so noji zelo dovzetni za okužbo z virusom ptičje gripe, bi morali biti prav tako zaprti. Toda Vinko Ferenčak, lastnik podjetja Modri vrat in z 80 živalmi eden največjih rejcev nojev v državi, pravi, da to ni izvedljivo. »Noj je divja in velika žival, ki je ne moreš kar nekam zapreti in pustiti, da tam čaka na preklic ukrepov. Potrebujejo gibanje na prostem, hranimo pa jih v zaprtem prostoru, da divje ptice ne morejo do njihove hrane in vode,« nam je pojasnil Ferenčak, ki noje redi na velikem posestvu pri Brežicah. Edini na Balkanu imajo evropski certifikat za vzrejni, reprodukcijski in selekcijski center nojev. »Kamor koli po svetu lahko prodajamo tako žive živali kot tudi vse proizvode iz noja.« Dodajmo, da stane kilogram nojevega mesa povprečno okoli 30 evrov, konzumna nojeva jajca so naprodaj po približno 18 evrov za kilogram, eno pa tehta v povprečju poldrugi kilogram. Če bi se nad čredo nojev spravil virus ptičje gripe, bi bila gospodarska škoda seveda velikanska.
