Pristojni organi v družbi enajstih policijskih vozil so iz družine z območja severne Primorske oktobra lani ob 6. uri zjutraj odpeljali 13-letno deklico in 11-letnega dečka ter ju začasno namestili v Strokovni center Planina. Kot je razvidno iz obrazložitve predlagatelja drastičnega ukrepa – pristojnega centra za socialno delo (CSD) – sta bila namreč otroka, ki sta se začela v šolskem letu 2020/2021 šolati doma, a nista dosegla minimalnih standardov za napredovanje v višji razred, v domačem okolju visoko ogrožena.
Starši so otroka vpisali v zasebno ameriško spletno šolo West River Academy, ki v naši državi ni veljavna, in ju niso vozili na opravljanje izpitov na matično šolo. Deklica ima tako dejansko opravljen 4. namesto 7. razred, deček pa 1. namesto 5. razred. Na CSD staršem očitajo tudi opuščanje potrebne zdravstvene oskrbe obeh otrok; zadnji sistematski pregled sta imela pred sedmimi leti.
Zgrožena mama in oče odvzetih otrok, ki trdita, da ukrep države nima ne pravne ne strokovne podlage, nista smela sina in hčerke videti in slišati niti med novoletnimi prazniki. Njuni stiki z otrokoma bodo v prihodnje odvisni od njunega sodelovanja s CSD, šolo in sodiščem, svojo pravico pa bosta, kot sta napovedala, iskala tudi na mednarodnem sodišču za zločine proti človečnosti.
Skrb vzbujajoča nova pojavnost
Strokovni delavci CSD opažajo vse več otrok iz skupin staršev, ki zaradi lastnih prepričanj otroka ne vključijo v formalno izobraževanje. Po besedah sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) Tatjane Milavec je takšnih otrok po ocenah s terena že več kot otrok iz tradicionalno ranljivih skupnosti, kar odpira pomembna vprašanja o tem, kako sistem zagotavlja uresničevanje otrokove pravice do izobraževanja in celostnega razvoja.
»Gre za novo pojavnost, ki zahteva premišljene strokovne pristope, krepitev podpornih mehanizmov in usklajeno delovanje različnih institucij, da se otrokom zagotovi varno in spodbudno okolje za odraščanje,« je jasna sekretarka SCSD.
V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ne vodijo centralne evidence o številu odvzemov otrok iz primarnih družin, ampak se tovrstni postopki vodijo na posameznih enotah CSD in okrožnih sodiščih, kjer na podlagi predloga centra odločajo o ukrepih za varstvo koristi otroka v skladu z družinskim zakonikom. Po besedah sogovornice so najpogostejši razlogi za tako resen poseg v družino hude oblike zanemarjanja, nasilje, zlorabe, odvisnosti in situacije, v katerih starši zaradi različnih stisk ali bolezni (težave v duševnem zdravju) ne morejo več zagotavljati osnovne varnosti in skrbi za otroka.
»Odvzem je vedno skrajni ukrep, ki se uporabi šele, ko so vse druge oblike pomoči izčrpane, vedno pa je v ospredju največja korist otroka in zaščita njegovega psihofizičnega razvoja,« je izpostavila Tatjana Milavec.
Od septembra lani pet postopkov zoper starše
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), je inšpektorat za šolstvo v primerih izobraževanja otrok na domu, pri čemer se otroci niso udeležili izpitov, v šolskem letu 2024/2025 uvedel prekrškovne postopke zoper vsakega od staršev teh otrok. Od septembra lani je inšpektorat izdal pet odločb o prekrških, ki se nanašajo na to, da otroci niso pristopili k opravljanju obveznosti.
Inšpektorat je za tekoče šolsko leto uvedel tudi pet postopkov zoper starše otrok, ki pouka ne obiskujejo (učenci, ki niso opravljali izpitov, pravico do izobraževanja na domu namreč izgubijo in bi morali v tem šolskem letu nadaljevati šolanje v šoli).
Na ministrstvu niso seznanjeni s številom otrok v Sloveniji, ki so vpisani v zasebno šolo West River Academy, tudi skupnost CSD nima podatkov o tem, koliko slovenskih otrok je vpisanih v omenjeno šolo, ki v naši državi ni javno veljavna.
V skupnosti CSD so povedali, da mora šola ob ugotovitvi, da otrok ne obiskuje pouka ali mu ni zagotovljeno izobraževanje, ki je nujno za njegov zdrav razvoj, o tem obvestiti tako šolsko inšpekcijo kot pristojni CSD.
Po koroni porast stisk družin
Tatjana Milavec ugotavlja, da je iz poročanja lokalnih centrov za socialno delo razvidno, da so se stiske družin in kompleksnost primerov po obdobju epidemije povečale in na CSD ugotavljajo več dejavnikov tveganja: naraščajoče število oseb s težavami v duševnem zdravju, socialno izključenost, zasvojenosti in nasilje v družini.
»To ne pomeni nujno več odvzemov, pomeni pa več primerov, kjer je potrebna intenzivna strokovna obravnava, usmerjena v podporo družini in ohranjanje otrok v domačem okolju, kadar je to varno in mogoče,« je izpostavila sekretarka SCSD.
Dodala je, da odvzem otroka praviloma ni posledica ene same težave, ampak dolgotrajnega prepletanja stisk, ki jih družina kljub podpori ne zmore več obvladovati. »Ko tveganja za otrokovo varnost, zdravje ali razvoj obstajajo tudi ob intenzivni strokovni pomoči, je umik iz domačega okolja uporabljen kot zaščitni ukrep z namenom, da se otroku zagotovi varno okolje in družini omogoči podporo do ponovne stabilnosti.«
Ko otrok ne obiskuje šole ali ni vključen v izobraževalni program, strokovni delavci to razumejo kot situacijo, ki zahteva posebno pozornost in podporo, je dejala Tatjana Milavec. Poudarila je še, da je izobraževanje temeljna pravica vsakega otroka, ki mu zagotavlja znanje, socialne stike, občutek pripadnosti, vsakodnevno strukturo, čustveno oporo in dostop do različnih oblik pomoči v šolskem okolju, to pa so tudi ključni varovalni dejavniki za otrokov zdrav razvoj.
Kam namestijo otroke in kdaj se ti vrnejo k družinam?
Strokovni delavci CSD otroke glede na otrokove potrebe in možnosti v sistemu namestijo v rejniško družino, k sorodnikom, v krizni center, strokovni center ali druge ustrezne oblike varstva. V praksi se strokovni delavci na terenu, je poudarila Tatjana Milavec, žal pogosto srečujejo s pomembnimi sistemskimi omejitvami:
»Premalo je rejniških družin, strokovni centri so pogosto na robu zmogljivosti, v kriznih centrih pa so otroci in mladostniki nameščeni dlje časa, kot bi bilo optimalno, kar vodi v njihovo prezasedenost.«
Sogovornica je povedala, da so zaradi temeljnega vodila socialnega dela, da otrok odrašča v svoji družini, kadar je to varno in mogoče, vsi postopki usmerjeni v krepitve zmožnosti družine in odpravo razlogov za ogroženost:
»Če je staršem s podporo strokovnjakov uspelo izboljšati razmere in zagotoviti otroku ustrezno varnost in skrb, se lahko začne proces njegove vrnitve v domače okolje.«
Vrnitev v družino je postopna
Po besedah Tatjane Milavec poteka vrnitev otroka v družino postopno, skrbno načrtovano in strokovno spremljano, saj je pomembno, da spremembe v družini postanejo stabilne in trajne:
»Trajanje postopka je vedno odvisno od konkretnih okoliščin, vsaka družina je edinstvena in ima svojo dinamiko, zato se načrt prilagodi njihovim potrebam, zmožnostim in tempu.«
V ospredju je vedno otrokova dobrobit, hkrati pa tudi podpora družini, da lahko ponovno vzpostavi varno, stabilno in spodbudno okolje za svojega otroka, je še poudarila sogovornica.