Novi koronavirus je dodatno premešal že tako neurejene karte v našem zdravstvu, ki so ga že pred epidemijo bremenile številne težave. Te se, razumljivo, v dveh mesecih, ko so se redni zdravstveni programi izvajali v zelo zmanjšanem obsegu ali pa sploh ne, niso čudežno razblinile. Kaj to pomeni za ljudi?
Začnimo pri enostavnih zadevah: za vse, ki iščejo zdravstveno pomoč v tem času, ko še veljajo nekateri zaščitni ukrepi, velja, da stroškov ali doplačila zaščitne opreme (maske) izvajalci v javni zdravstveni mreži ne smejo zaračunati zavarovancem. Če vam želijo to zaračunati, se lahko pritožite bodisi pri izvajalcu zdravstvenih storitev bodisi pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer je treba predložiti ustrezen račun. Nasprotno pa »cene čistih zasebnikov v zdravstvu določajo izključno zasebniki sami in jih država ne regulira«, dodajajo na ZZZS.
Ministrstvo še ne ve, kako naprej
Prvotno načrtovani programi v fazi po epidemiji ne bodo opravljeni niti jih ne bo mogoče nadoknaditi v drugi polovici leta, »saj so se zaradi izvajanja ukrepov spremenile usmeritve glede obravnave pacientov tudi po končani epidemiji (na primer izvajanje razkuževanja prostorov po vsakem pacientu)«, pravijo na ministrstvu za zdravje, kjer še preučujejo, kako bo potekala izvedba programov, da bi kljub novim ukrepom vsem pacientom zagotovili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Pri vprašanju financiranja so na ministrstvu jasni: zavodu za zdravstveno zavarovanje neizvedenega programa izvajalcem ne more plačevati, je pa za to v enem od nedavno sprejetih interventnih zakonov predvideno, da se javnim zdravstvenim zavodom omogoči proračunsko financiranje tekočih stroškov, ki so jih imeli, kljub temu, da se zdravstveni programi, dogovorjeni z ZZZS, niso izvajali. Gre pa za področje, ki ga krovno ureja ministrstvo za finance. To za zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnice pomeni, da bodo imeli zaradi izvajanja programov v manjšem obsegu tudi nižje izdatke iz tega naslova. Kar pa ne zajame celotnega odgovora, saj zaradi epidemije ZZZS na drugih področjih (denimo bolniška nadomestila) čakajo višji odhodki od predvidenih. In še dodaten minus, ki ga je treba upoštevati pri izračunu: da bodo zaradi covida prihodki zavoda za zdravstveno zavarovanje nižji tudi zaradi slabših makroekonomskih izhodišč, saj so se razmere v gospodarstvu in na področju plač – to pa je osnovni vir prispevkov ZZZS – precej poslabšale, opozarjajo na ministrstvu za zdravje.
Milijonski minus in daljše obravnave
Po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je eno pomembnejših vprašanj, ki se dotika vseh deležnikov v zdravstvu, kako bomo pokrili primanjkljaj prihodkov nad odhodki zavoda v letu 2020 – ta je trenutno ocenjen na 129 milijonov evrov in je posledica predvsem nižjih vplačil prispevkov zaradi povečanja brezposelnosti in upada gospodarske dejavnosti v Sloveniji in svetu.
Tu je še vprašanje, povezano z omejenimi kadrovskimi viri v zdravstvu na eni strani ter na drugi strani z enakimi ali celo večjimi potrebami pacientov zaradi covida-19. Kot pravijo na ZZZS, iz zdravstvenih krogov prihajajo napovedi o močno podaljšanem času obravnave pacientov in manjšem številu obravnavanih pacientov na dan.
V luči omenjenih izzivov je zavod za zdravstveno zavarovanje predlagal vladi in državnemu zboru, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu (enako kot je zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), za kar v preteklosti ni bilo posluha v državnem zboru. Del denarja jim je tretji protikoronski sveženj obljubil, po podatkih MZ ocenjena vrednost ukrepa znaša 125 milijonov evrov. Več o tem bo znanega v prihodnjih dneh.
Stroški gor
Glede dodatnih stroškov v zdravstvu zaradi covida (stroški testiranja, zaščitne opreme …) na ZZZS podatke o tem od izvajalcev še pridobivajo in analizirajo, ocenjujejo pa, da bodo znašali nekaj milijonov evrov. Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi segli do 30 milijonov evrov. Sicer pa zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi zakona o javnih financah pričakuje, da bo te stroške kril državni proračun na podlagi poročil izvajalcev zdravstvenih storitev. Veliko si obetajo tudi od evropskih mehanizmov pomoči, ki se lahko uporabijo tudi v takšnih primerih, »zato pričakujemo, da bomo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi zagotovili koriščenje sredstev solidarnostnega sklada EU za podporo ukrepom za blažitev posledic pandemije covida-19; tako bi te stroške v celoti ali vsaj del njih krili iz evropskih sredstev ter bi tako razbremenili sredstva slovenskega državnega proračuna ali ZZZS«.
V zadnjem času smo slišali ocene o podražitvi zdravstva zaradi epidemije (upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov, čakalne dobe, morebitne dražje zdravljenje ljudi zaradi poslabšanja kroničnih ali nenujnih zdravstvenih stanj). Na ministrstvu so odgovorili, da ocene še ne morejo podati. Ocene nima niti zavod za zdravstveno zavarovanje, dodajajo pa, da morajo morebitne spremembe v financiranju, še zlati v normativih, cenah ali košarici pravic, temeljiti na celovitih stroškovnih analizah in na posnetku dejanskega izvajanja storitev v obdobju covida-19 v zadosti dolgem časovnem obdobju ter na širšem družbenem konsenzu.
Za zdaj še ni podatkov o stanju v zdravstvu v obdobju po koronavirusni bolezni 19. V ponedeljek zvečer je vlada sprejela splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 (opredeljuje program in financiranje v tekočem letu), ki načina obravnave pacientov v »pocovid« času še ne upošteva (daljše čakalne dobe, dostop do storitev…). To bo upoštevano v aneksu k dogovoru, na MZ pa pravijo, da se bo postopek za aneks številka ena predvidoma pričel v prvi polovici junija.
Podatkov za april in maj o izpadu zdravstvenih storitev v času epidemije še ni. So pa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za marec že pregledali podatke in naredili primerjavo izdatkov za lanski in letošnji marec. Kot pravijo, se podatki posameznih izvajalcev zdravstvenih storitev in Združenja zdravstvenih zavodov o izpadu teh storitev ujemajo s podatki ZZZS o (ne)opravljenih zdravstvenih storitvah med epidemijo.
Podatki kažejo, da so letos odhodki ZZZS precej manjši v primerjavi z marcem 2019, in sicer: specialistična dejavnost –10,7 milijona evrov; bolnišnična dejavnost –7,4 milijona evrov; - zobozdravstvena dejavnost –5,5 milijona evrov; osnovna dejavnost –4,2 milijona evrov; CT in MR –1,6 milijona evrov; zdraviliška dejavnost –0,5 milijona evrov.
»Ti prvi podatki potrjujejo našo oceno iz prejšnjega meseca, da izvajalci v obdobju od marca do maja 2020 ne bodo opravili zdravstvenih storitev v vrednosti okrog 95 milijonov evrov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem pa še pojasnjujemo, da bo ta 'prihranek' za zavod za zdravstveno zavarovanje zgolj navidezen, saj bo po prvih ocenah letos vplačanih za 215 milijonov evrov manj prispevkov od zavarovancev in delodajalcev zaradi upada števila zaposlenih o odsotnost pa bodo višji za približno 18 milijonov evrov,« še pravijo na zavodu za zdravstveno zavarovanje.
O dopolnilnem zavarovanju
Na pobude, ki smo jih slišali o zniževanju premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zasebnih zavarovalnic za čas, ko ljudje niso uporabljali storitev, na ministrstvu odgovarjajo, da gre za samostojne gospodarske subjekte, v poslovanje katerih se ne sme posegati v luči odrejanja premijske politike, zato jim ministrstvo za zdravje ne more podati navodila glede zniževanja premije ali oprostitve plačila premije. »Pričakujemo pa, da se bodo zavarovalnice kot poslovni subjekti same primerno odzvale na spremenjene okoliščine, kot so se nekatere že v preteklosti.« Zavod za zdravstveno zavarovanje k temu dodaja, da je vprašanje v pristojnosti omenjenih zavarovalnic in politike v sklopu celovitejše reforme sistema financiranja zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Scenarij, da bi se del zbrane premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja preneslo v korist javnih zdravstvenih zavodov oziroma ZZZS, ni izvedljiv, dodajajo na ministrstvu, saj je v zakonu, ki ureja to področje, določeno, da se premije zbirajo za doplačevanje zdravstvenih storitev, in ne za zagotavljanje likvidnosti javnih zdravstvenih zavodov.
Kaj o možnih rešitvah pravijo zasebne zavarovalnice? V vseh treh (Vzajemna, Triglav in Generali) odgovarjajo, da so stroški, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nastajali tudi v času izrednih razmer (zdravila, nujne storitve, storitve, ki imajo na napotnici oznako nujno in zelo hitro). Sicer pa spremljajo in analizirajo dogajanje, ki neposredno vpliva tudi na izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ter iščejo rešitve, kako pomagati pri reševanju izzivov.
Maja Krumberger, direktorica slovenskega zavarovalnega združenja, odgovarja, da storitve, ki bi morale biti v teh petih tednih opravljene, niso bile odpovedane, ampak so se preložile na kasnejši čas, zato predvidevajo, da bodo opravljene v najkrajšem možnem času in da bodo lahko uporabljeni tudi morebitni trenutni likvidnostni presežki zavarovalnic. Se pa zavzamejo predvsem za to, da se morebitni presežki porabijo za financiranje izvajanja storitev.
Ob tem Krumbergerjeva dodaja, da so zavarovalnice v času krize zaradi koronavirusa na željo posameznih zdravstvenih zavodov pomagale reševati likvidnostno situacijo, ko so se javni zdravstveni zavodi »zaradi povečanih stroškov, ki so nastali na primer zaradi nabav zaščitne opreme, nadurnega dela in podobno, znašli v neprijetni situaciji«.
