V prihodnjih dneh bo predvidoma podpisan končni sporazum med podjetjema Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring (EGS-RI) in Rudnik i Termoelektrarna Ugljevik (RiTE Ugljevik) iz BiH, s čimer bo zaključen spor, ki izvira iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjih tednih so bile namreč dogovorjene podrobnosti o nerešenih vprašanjih glede poravnave dela obveznosti. Če jih RiTE Ugljevik ne bo zmogel odplačevati, jih bo kot porok servisirala vlada Republike Srbske.
Potem ko je EGS-RI, eno ključnih slovenskih energetskih podjetij v nekdanji Jugoslaviji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval pri gradnji RiTE Ugljevika, je bilo dogovorjeno, da bo bosanska termoelektrarna slovenskemu podjetju dobavljala električno energijo. Toda z začetkom vojne v BiH je bila dobava ustavljena. Zaradi izostanka dogovorjenih dobav je Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki ga je slovenska vlada pooblastila za vodenje spora v BiH, leta 2014 v Beogradu sprožil arbitražni postopek, v katerem je bilo najprej odločeno, da mora RiTE Ugljevik plačati EGS-RI odškodnino za nedobavljeno električno energijo od junija 2011 do decembra 2021 v višini 67 milijonov evrov in zamudne obresti od začetka leta 2022 do plačila. Naknadno je arbitražno sodišče odločilo, da mora RiTE Ugljevik plačati še okoli 58 milijonov evrov za stroške postopka in obresti do leta 2022, ki naj bi se do danes povzpele na okoli 67 milijonov evrov. Arbitražno sodišče je odločilo tudi, da mora RiTE Ugljevik plačati še 62 milijonov evrov za nedobavljeno električno energijo od leta 2022 do leta 2024, skupaj z obrestmi pa se je znesek zvišal na približno 65 milijonov evrov. To pomeni, da bo moral RiTE Ugljevik zaradi izostanka dobave dogovorjene električne energije skupaj plačati okoli 227 milijonov evrov odškodnine.
Zamude s plačili
Do konca lanskega leta je dogovorjena ročnost odplačevanja pretežnega dela obveznosti, vprašanje, ki je ostalo odprto, pa je bilo plačilo omenjenih 67 milijonov evrov obresti, pri čemer je bil EGS-RI, ki ga slovenska država pri življenju ohranja zaradi spora z bosanskim podjetjem, pripravljen odpisati 30 milijonov evrov. To se bo nazadnje po neuradnih podatkih tudi zgodilo. Če dogovor o obrestih ne bi bil sklenjen, bi se nadaljeval pred arbitražnim tribunalom v okviru mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu, kjer je slovenska stran pred leti prav tako sprožila arbitražni postopek zaradi kršitev pravil o zaščiti tujih naložb, trenutno pa je zamrznjen. Na podlagi dokončnega dogovora o poravnavi vseh obveznosti bo arbitražni postopek v Washingtonu zaustavljen.
Potem ko je v prvi polovici lanskega leta RiTE Ugljevik zamujal s plačilom dogovorjenih obrokov, so bile na podlagi njegove dokapitalizacije do konca leta vse zapadle obveznosti poravnane. V letošnjem letu so se plačilne težave ponovile, RiTE Ugljevik je zamujal s plačilom, a je nato zapadle obveznosti le poravnal. Iz naslova dosojenih obveznosti na beograjskem arbitražnem sodišču mora bosanska termoelektrarna vsako leto EGS-RI sicer plačati dva obroka, iz vsake od obeh razsodb beograjskega arbitražnega sodišča. Za plačilo dogovorjenih obveznosti poleg vlade Republike Srbske jamči še državno podjetje Elektroprivreda Republike Srbske, ki je večinski lastnik RiTE Ugljevika.
Vprašljiva dobava električne energije
Dodatna obveznost RiTE Ugljevika, enega od največjih proizvajalcev električne energije v Republiki Srbski, je, da Sloveniji do konca življenjske dobe dobavlja tretjino proizvedene električne energije, kar se dogaja od začetka leta 2024. Po navedbah HSE iz tistega časa bo predvidena letna količina znašala 500 gigavatnih ur, kar zadošča za oskrbo 123.000 gospodinjstev. Toda po ocenah dobrega poznavalca razmer, ki ni hotel biti imenovan, naj bi bila tolikšna količina dobavljene električne energije zelo vprašljiva. Eden od razlogov je, da se proizvodnja RiTE Ugljevika pogostokrat ustavlja zaradi pomanjkanja premoga. Trenutno poteka 45-dnevni remont, ki bo predvidoma končan 20. aprila, sprva pa je bil predviden septembra. Druga težava za RiTE Ugljevik pa bo uvedba emisijskih kuponov za izpuste toplogrednih plinov v okviru evropskega sistema trgovanja v bližnji prihodnosti, s čimer bi se lahko zgodilo, da prevzem električne energije iz RiTE Ugljevika že v srednjeročnem obdobju ne bo več rentabilen, je opozoril naš sogovornik. Ob tem je dodal, da so ravno emisijski kuponi, katerih število EU z leti znižuje s ciljem spodbuditi največje onesnaževalce k zmanjšanju toplogrednih plinov, v največji meri botrovali zapiranju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ).