Državni svetniki so prejšnji teden v javnosti dvignili veliko prahu, ko so dvakrat s tesno večino z odložilnim vetom v državni zbor vrnili novelo zakona o RTV Slovenija in zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. V razpravi smo med svetniki, ki so podprli veto, lahko slišali argumente, zelo podobne tistim iz opozicijskih SDS in NSi. Pri rešitvi za RTVS, ki po navedbah koalicije umika politiko iz zavoda, da gre za rokohitrski poseg v zelo pomembno institucijo, pri zakonu, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, pa, da bi bilo bolje novelirati vsak zakon posebej, ne pa da se posega v enajst zakonskih materij hkrati.
Na udaru predsednik državnega sveta
Razpravo na izredni seji državnega sveta so zaznamovale tudi besede direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač. Povedala je, da ji je jasno, da bo veto izglasovan, a da vedno obstaja možnost odločitve. »Ali si na strani ozkih interesov ali pa na strani skupnosti. Vaše glasovanje bo to pokazalo.« Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je njen nastop označil za neprimeren in ji odvrnil: »Nismo odtujeni od ljudi in pokrivamo interese širšega kroga ljudi.« Kovšci kritiki sicer očitajo ravno nasprotno, to je zastopanje ozkih strankarskih interesov sedanje opozicije. Kot evidenten dokaz konflikta interesov omenjajo predvsem dejstvo, da se je Kovšca aktivno vključeval v kampanjo pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, pred tem pa postal celo podpredsednik stranke Konkretno, ki jo vodi nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Državni svet naj bi bil kot zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov nekakšna protiutež oziroma korektiv državnega zbora, ki pa ga v praksi s preglasovanjem zlahka povozi. »Če mene vprašate, bi državni svet ukinil, odložilni veto kot najmočnejše orodje pa prenesel na predsednika republike,« je v pogovoru za Dnevnik komentiral nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Enako so leta 2018 razmišljali tudi v LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, ko so v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo odprli razpravo o ukinitvi oziroma o preoblikovanju državnega sveta. Do tega ni prišlo.
Ukinitev ali preoblikovanje?
Poslanci državnega zbora so o ukinitvi te institucije nazadnje glasovali julija 2012, vendar takrat niso dosegli potrebne dvotretjinske večine. Leto pred tem se je v političnih krogih ropotalo, potem ko so državni svetniki z vetom drugega za drugim ustavili pet zakonov, tudi tako imenovane »protitajkunske zakone«. Poslanci v času vlade Boruta Pahorja so se spraševali, čigave interese pravzaprav ščiti državni svet. Sušnik s tega vidika opozori na problematično izvedbo volitev državnih svetnikov. »Volitve v državni svet so postale politična farsa, še posebej pri predstavnikih lokalnih interesov pa tudi predstavnikih delodajalcev in delojemalcev, saj so vseskozi prisotni eni in isti,« je ocenil sogovornik, ki pravi, da na terenu prihaja do dogovorov med strankami in da gre v osnovi za kupčkanje, pri čemer odloča peščica ljudi.
Poleg šibkosti državnega sveta, ki so mu leta 2013 poslanci odvzeli tudi možnost referendumske pobude, je Sušnik kot kritično izpostavil še, da so v državnem zboru tudi v primeru dobrih predlogov državnega sveta praviloma gluhi zanje in jih preprosto preglasujejo. Da je državni svet v očeh politike pogosto obravnavan kot nekakšna neželena motnja v parlamentarnem procesu odločanja, je že pred poldrugim desetletjem ugotavljal pravnik in nekdanji premier dr. Miro Cerar. Spomnimo, da je bil nedavni dvakratni veto državnega sveta v veljavi le dobrih 24 ur.
Kljub temu, da se je v delovanje državnega sveta postopoma zalezla strankarska politika, kar je prispevalo k odmiku od prvotne zamisli o naravi in funkciji tega državnega organa, pa so mnogi vseeno prepričani o njegovi koristnosti in se bolj nagibajo k preoblikovanju. Da bi torej v razpravi morali razmisliti, kako v proces sprejemanja ključnih odločitev ustrezneje vključiti tako državljane kot predstavnike interesnih skupin. Eno izmed možnosti je omenil tudi Sušnik, ki je spomnil na po njegovem zelo dober zakonski predlog državnega sveta o ustanovitvi pokrajin. Po njegovem bi lahko funkcijo državnega sveta v primeru potrditve zakonodaje recimo prevzel zbor pokrajin, pod pogojem, da bi mu poverili tudi večje pristojnosti.
