»Mama ima že nekaj let hude dihalne težave zaradi zapleta, ki se je zgodil med operacijo ščitnice. Od operacije naprej je na preiskavah zaradi šibkega delovanja srca in dihalnih težav.« Tako se začne pričevanje študentke, ki je morala v teh dneh zaradi vladnega odloka o zaprtju študentskih domov zapustiti študentski dom in se vrniti k družini. »Situacija se zaplete ob dejstvu, da imata obe sestri diagnosticirano težko malformacijo možganov in bi zanju kakršni koli drugi zdravstveni zapleti v primeru okužbe lahko bili zelo hudi,« nadaljuje študentka, ki se boji, da bo z vrnitvijo domov, kjer ima stalno prebivališče, ogrozila zdravje družinskih članov. Ker se doma soočajo s prostorsko stisko in nimajo vsak svoje sobe, so medsebojna srečanja neizbežna.
Pričevanja študentov o izselitvi iz študentskih domov, ki jih zbirajo na Inštitutu 8. marec, kažejo, da je stisk veliko. Oglasili so se študenti, ki v kraju stalnega prebivališča nimajo primernih pogojev za študij, tako denimo nimajo interneta, svoje sobe. Mnogi živijo z ljudmi, ki sodijo v rizične skupine za težji potek bolezni covid-19. Nekateri se k družinam nočejo vrniti, ker se na naslovu stalnega prebivališča ne počutijo varne zaradi svoje spolne usmerjenosti ali pa so tam izpostavljeni nasilju.
Brez dela ne morejo plačati niti sobe
Kot nam je povedala M. G. iz iniciative Akademski kolegij študentom (njene podatke hranimo v uredništvu), je veliko študentov domove zapustilo že pred odlokom o izselitvi, ki ga je vlada sprejela konec minulega tedna. Fakultete so namreč v zadnjih tednih sprva delno, nato pa v celoti prešle na študij na daljavo. »Vse od začetka epidemije so domovi redko poseljeni, v njih v glavnem bivamo takšni, ki drugam iz razlogov, kot so študentsko delo, socialna stiska, slabi pogoji za študij na daljavo in podobno, ne moremo. Oktobra nas je bilo zaradi predavanj seveda nekoliko več, vendar se nas je večina držala predpisanih ukrepov. O širjenju okužb v domovih sami nismo še nič slišali,« je opozorila naša sogovornica.
Številni, ki so v študentskih domovih ostali do zadnjega, so bili po njenih besedah v to primorani, saj v kraju študija opravljajo delo, s katerim se preživljajo. »Brez dela si ne morem privoščiti niti sobe v študentskem domu. Dodatno finančno stisko bi tako občutila celotna družina, saj je večkrat odvisna od mojih dohodkov,« je za Inštitut 8. marec zapisala magistrska študentka.
Po besedah M. G. je veliko študentov zaradi prisilne izselitve in vrnitve v kraj stalnega prebivališča že izgubilo službo. Mnogi živijo tako daleč, da se ne morejo dnevno voziti na delo v prestolnico, sploh ob omejenem delovanju javnega prometa. Ukrep zaprtja študentskih domov razumejo kot sporočilo, da jih vlada ne obravnava kot odraslih državljanov. »Absurdno je že dejstvo, da moramo utemeljevati, zakaj želimo ostati na naslovu začasnega prebivališča, čeprav imamo podpisane najemne pogodbe in plačujemo najemnino. To ni doletelo nikogar razen nas,« je opozorila M. G. »To dojemamo kot deložacijo.«
Izjema za delo v zdravstvu
Na neprimeren način zapiranja študentskih domov opozarjajo tudi v ljubljanskem študentskem svetu stanovalcev. Četudi se je vlada za takšen ukrep odločila že spomladi, jih je ponovno zaprtje študentskih domov presenetilo, saj v vladnem načrtu ukrepanja ni bilo predvideno. Poleg tega so v začetku meseca na ministrstvo za izobraževanje naslovili dopis, v katerem jih je zanimalo, ali bi lahko v primeru poslabšanja epidemiološke situacije ponovno prišlo do zaprtja, a jasnega odgovora niso dobili. Upali so, da vlada v drugo vsaj ne bo pozabila na skupine študentov, ki bivanje v domu nujno potrebujejo.
Zdaj ugotavljajo, da je njihove potrebe ponovno zanemarila. Pri tokratnem zaprtju študentskih domov je namreč vlada kot izjeme pri izselitvi določila le tiste, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče, tujce, študentske družine in gostujoče profesorje in profesorice. Očitno so pozabili celo na študente, ki jih v zdravstvu nujno potrebujejo. Naknadno, s sklepom ministrstva, so med izjeme uvrstili študente, ki opravljajo »za družbo in državo pomembne naloge, na primer naloge v klicnih centrih, pomoč v zdravstvenih ustanovah, v vzgojno-izobraževalnih zavodih«.
