Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 4. marca v sporočilu za javnost zapisala: »Po raziskavi, ki so jo izvedli Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan (IJS) in druge sodelujoče institucije, je kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki je na našem trgu naprodaj kot slovensko, uvoženega in označenega kot slovensko. To je izjemno zaskrbljujoče, saj kaže na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in označevanju porekla ter spodkopava zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga.«
Ogrinčeva: Problem z označevanjem mesa je resen
Za komentar smo takoj zaprosili dr. Nives Ogrinc, raziskovalko na odseku za znanosti o okolju na IJS, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem geografskega porekla živil. Na vprašanje, koliko vzorcev svinjine so analizirali, da so prišli do rezultata, da je 79 odstotkov svinjskega mesa na našem trgu, ki je označeno kot slovensko, iz uvoza, nam je prejšnji teden odgovorila: »Analizirali smo 148 vzorcev svinjine, od tega devetnajst vzorcev iz trgovin, ki so bili označeni kot slovenski. Prav teh devetnajst tržnih vzorcev je bilo ključnih za ugotovitev, da je 79 odstotkov vzorcev, označenih kot slovenskih, verjetno tujega izvora.«
Dodala je, da so v raziskavo zajeli primerjalne vzorce iz več evropskih držav. »Metoda nam omogoča zelo zanesljivo ugotoviti, ali meso ni slovensko, ne moremo pa točno določiti države izvora, saj ne razpolagamo s podatkovno zbirko pristnih vzorcev iz drugih držav,« je za Dnevnik navedla Ogrinčeva. Vprašali smo jo tudi, ali so jo rezultati presenetili. »Skoraj 80 odstotkov neskladij jasno kaže na resen problem označevanja in potrjuje, da je nadzor nad poreklom hrane zelo pomemben,« je odvrnila.
Uprava se je odzvala po 29 dneh
Članek o tem smo v tiskani izdaji Dnevnika objavili 26. marca. To temo so potem »zagrabili« tudi drugi mediji, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki bedi tudi nad označevanjem in sledljivostjo živil, pa se je na skoraj mesec dni staro in skrb vzbujajoče sporočilo za javnost kmetijske zbornice odzvala šele v sredo. Potrdili so navedbo dr. Nives Ogrinc za Dnevnik, da z IJS že več let sodelujejo pri izotopskih analizah svežega sadja in zelenjave, ter dodali, da bi želeli te metode uporabljati tudi za preverjanje izvora mesa, vendar ima ta pristop po navedbah UVHVVR za zdaj nekaj pomembnih omejitev, poleg tega izotopska metoda za ugotavljanje izvora mesa še ni uradno potrjena oziroma akreditirana.
V nasprotju z navedbo dr. Nives Ogrinc, da izotopska metoda omogoča zelo zanesljivo ugotoviti, ali meso ni slovensko, so na UVHVVR zatrdili, da se lahko rezultati izotopskih analiz med sosednjimi geografskimi območji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod prihaja izdelek. »Na rezultate vplivata krma in način reje, saj lahko prehrana živali spremeni izotopski 'podpis'. Razlaga rezultatov je zahtevna in ni vedno enoznačna. Za zanesljive zaključke bi potrebovali veliko količino podatkov, zbranih v daljšem obdobju, teh pa za prašičje meso za zdaj še ni na voljo,« so v zapoznelem sporočilu za javnost zapisali na UVHVVR. Nadalje so poudarili, da takšne analize same po sebi niso povsem zanesljive za določanje porekla. »Uporabne so predvsem kot pomoč pri odkrivanju sumljivih primerov, ne pa kot dokončen dokaz,« so navedli na UVHVVR in pripomnili, da so avtorji omenjenega projekta analizirali razmeroma malo vzorcev, »zato iz teh podatkov ni mogoče izdelati trdnih statističnih zaključkov«.
Varga: Ugotovitve nas morajo skrbeti
»Izotopske analize so lahko koristen pripomoček pri nadzoru, vendar zaradi omejene, približno 85-odstotne zanesljivosti ne morejo same po sebi dokončno dokazati porekla mesa,« so sklenili na UVHVVR. Dr. Nives Ogrinc je na spletni strani IJS naknadno objavila, da gre za pilotno raziskavo in da pregledani vzorci niso reprezentativni za celoten slovenski trg, zato teh rezultatov ni mogoče neposredno posploševati na vse svinjsko meso na slovenskem tržišču. »Hkrati pa rezultati potrjujejo, da je uporabljeni analitski pristop statistično dovolj robusten in zanesljiv za preverjanje oziroma potrjevanje geografskega porekla vzorcev,« je med drugim zapisala Ogrinčeva.
»Ugotovitve izotopske analize svinjine nas morajo skrbeti. Če bi lahko iz trgovin spravili vsaj polovico tega, kar ima potvorjeno slovensko poreklo, potem krize v prašičereji ne bi bilo,« meni Alojz Varga, predsednik Slovenskega združenja prašičerejcev. Kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič, ki se je prijavil na zadnji razpis za generalnega direktorja UVHVVR, pa se je ob sporočilu za javnost uprave v zvezi s potvorjenim poreklom svinjine vprašal: »A je to 1. april?!«