Prebivalci, ki med bolniško odsotnostjo opravljajo pridobitno delo ali pa ne upoštevajo zdravnikovih navodil, bodo začasno izgubili nadomestilo. Tako predvideva tudi dopolnjeni predlog interventne zakonodaje, ki pa je skrajšal obdobje tovrstnega sankcioniranja. Po novem bi bil posameznik ob nadomestilo od dneva ugotovljene kršitve do konca bolniške odsotnosti, vendar najdlje do 30 dni od kršitve.
Dopolnjeni predlog, o katerem bodo odločali poslanci, ob tem ohranja enkratni »odpustek«. Ob prvi kršitvi navodila, kako naj ravna med bolniško odsotnostjo, posamezniku nadomestila ne bi odvzeli. Kot prva bi štela kršitev, ki jo je storil enkrat v obdobju petih let.
Podrobneje o tem, kaj je dopustno
Po prejšnji različici predloga bi posameznik ob omenjenih kršitvah izgubil pravico do nadomestila od dneva ugotovljene kršitve do dneva zaključka odsotnosti, vendar najdlje do konca meseca po mesecu zaznane kršitve. Do ideje je bila kritična državnozborska zakonodajno-pravna služba, ki je izpostavljala »izrazito kaznovalno« odločbo v primerih daljše odsotnosti. Opozorila je tudi, da so predlagane spremembe že sicer v koliziji z obstoječo zakonodajo. Izplačevanje nadomestila je danes zadržano le za čas, dokler se zavarovanec ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nadomestilo pa je, čeprav je bilo zadržano, izplačano za ves čas bolnikove opravičene odsotnosti.
Skrajšanje obdobja odvzema nadomestila je rezultat dopolnila, ki so ga pripravili v Svobodi. V zakonski predlog so dodali – tudi v tem primeru so dopolnilo predlagali v Svobodi – tudi pojasnilo, da je odsotnost z doma dopustna le za odhod na zdravniški pregled, prevzem zdravila ali medicinskega pripomočka. Prav tako je dopustna, če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da gibanje in izvajanje aktivnosti v kraju bivališča ali zunaj tega kraja ne vplivata negativno na zavarovančevo zdravstveno stanje.
Trije dnevi za pojasnila
Odhod posameznika v drugo državo bo med bolniškim staležem glede na zakonski predlog dovoljen v primeru izvedbe zdravstvenih storitev v tujini ali drugega opravičljivega osebnega razloga (če odhod v drugo državo ne vpliva negativno na zdravstveno stanje). Med opravičljive osebne razloge bi šteli smrt ožjega družinskega člana ali ureditev uradnih identifikacijskih dokumentov v državi stalnega bivališča, so ponazorili.
V zakonski predlog so naknadno dodali še obveznost laičnega nadzornika, da sestavi zapisnik. V njem bo moral pojasniti, kje je našel bolniško odsotnega posameznika in kaj je ta počel. Pri svojem delu se bo lahko naslanjal tudi na vire informacij, ki so na voljo širši javnosti, na primer na spletne strani, medije in javno dostopne evidence. Zapisnik bosta podpisala laični nadzornik in posameznik, pri katerem ta opravlja nadzor, predvideva dopolnjeni predlog. Podpisali se bodo tudi ljudje, ki so podali izjavo o ravnanju zavarovanca v času bolniškega staleža.
Če bo bolniško odsotni posameznik podpis odklonil, bo laični nadzornik to navedel v zapisniku. Izvod zapisnika bo vročil bolniško odsotnemu posamezniku, če tega ne bo doma, pa bo laični nadzornik v poštnem nabiralniku ali na drugem primernem mestu pustil obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec bo lahko v treh delovnih dneh od obiska pojasnil razloge, zakaj je bil odsoten, in zanje predložil dokazila, še napoveduje aktualni predlog.
Spomnimo, da celo v koaliciji niso imeli enotnega pogleda na predlagane spremembe. Seje državnozborskega odbora za zdravstvo, na kateri so člani obravnavali predlog nove interventne zakonodaje, se v Levici niso udeležili. V sporočilu za javnost so omenjali resne pomisleke glede predlaganih sprememb pri nadzoru nad bolniškimi odsotnostmi.