Tožilski zakon, ki se je začel uporabljati novembra lani, med drugim določa, da generalnega direktorja na predlog generalnega državnega tožilca za dobo petih let imenuje pravosodni minister.
Na ta kadrovski postopek, ki ga je z razpisom - ta mora biti objavljen v treh mesecih po začetku uporabe tožilskega zakona - sprožilo vrhovno tožilstvo, se je včeraj že odzval poslanec SDS Vinko Gorenak. Pravosodnemu ministru Zalarju je očital sporno kadrovanje, trenutnemu državnemu sekretarju Škrlecu pa, da "si je v zakon zapisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu".
Škrlec je za Dnevnik pojasnil, da je na ministrstvo prišel iz tožilskih vrst, kot državni tožilec je namreč pred tem delal na vrhovnem tožilstvu, tožilska funkcija pa mu je s prihodom na mesto državnega sekretarja zaradi nezdružljivosti prenehala. Na ministrstvo je prišel kot strokovnjak in ne kot politik, je poudaril in dodal, da ni bil član stranke in tudi nikoli ni imel nobenih političnih ambicij. Zato je po njegovem normalno, da se želi vrniti v organizacijo, v kateri je deloval vso svojo kariero. "Meni se to ne zdi sporno, če se komu zdi bolj primerno, da sem tri mesece na nadomestilu, pa je druga stvar," je še dejal Škrlec.
Gorenak se je obrnil tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja in ga pozval, naj tovrstna neprimerna in nezakonita kadrovanja ministra Zalarja ustavi. Pri tem je izpostavil tudi postopek imenovanja vodje specializiranega državnega tožilstva. Na razpis za to mesto sta se, kot je znano, prijavila začasna vodja tega tožilstva Blanka Žgajnar in direktor NPU Harij Furlan, minister Zalar pa je minuli teden državnotožilskemu svetu v imenovanje predlagal Furlana.
Na pravosodnem ministrstvu Gorenakove očitke zavračajo kot neutemeljene. Kot so zapisali, poslanca Gorenaka verjetno moti, da je imenovanje vodij državnih tožilstev po novem zakonu depolitizirano, saj o njih ne odloča več minister, ampak državnotožilski svet, ki je strokovno telo, temu pa je stranka SDS vseskozi nasprotovala. "Ocenjujemo, da gre očitno za poskus političnega pritiska na državnotožilstki svet in generalnega državnega tožilca. Znano je namreč, da je SDS močno nasprotovala tako krepitvi državnotožilskega sveta kot tudi imenovanju generalnega državnega tožilca".
Z ministrstva so včeraj še sporočili, da so od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva prejeli že 17. januarja, na vprašanje, koga je Fišer predlagal, pa niso odgovorili. "Kandidatov, ki so se prijavili na omenjeni razpis, je več in postopek še poteka," so pojasnili in dodali, da minister še ni sprejel nobene odločitve, povezane z omenjenim razpisom, niti odločitve o tem, ali bo imenovanje opravil sam ali pa bo to prepustil novemu ministru.
Generalni direktor vrhovnega tožilstva bo nadomestil in prevzel naloge sedanjega generalnega sekretarja tožilstva - gre za uradniško mesto, ki ga zdaj zaseda Gaja Štovičej. Kot funkcionar bo direktor po novem prevzel tudi odgovornost za poslovanje tožilstva. Direktorje, ki bodo po vzoru sodišč skrbeli za nemoteno poslovanje tožilstev in bodo tako razbremenili vodje tožilstev, bodo lahko imela tudi druga tožilstva v državi.
