Na mariborskem okrožnem sodišču se je oktobra začel proces proti sedmerici zaradi brutalnega izsiljevanja 40-letnika s Hajdine. Eden je krivdo že priznal in bo moral odslužiti več kot dveletno zaporno kazen. S pomočjo lažnega profila mladoletnice na snapchatu, imenovanega Poredna Ema, so ga lani zvabili v past, ga pretepli in nato več tednov finančno izžemali. K prijavi dogajanja sta ga spodbudila svak in prijatelj, ki jima je zaupal svojo stisko, je poročal Večer.
Oškodovanec pa se sočasno ni znašel v kazenskem postopku, ker je iskal spolni stik z mladoletnico. Načrtovanega dejanja namreč ni mogel dokončati, saj je bila Poredna Ema izmišljena. Poskus pa ni kazniv.
Na pomanjkljivosti kazenskega zakonika je že pred tem opozoril primer zdaj že bivšega dornavskega župana Mateja Zorka. Prek aplikacije grindr je vzpostavil stik z osebo, ki se mu je predstavila kot 14-letni otrok, nato jo je nagovarjal k srečanju z namenom spolnega odnosa ali drugih spolnih dejanj. Tudi on ni dočakal obetanega zmenka. Na dogovorjeni lokaciji so ga pričakali najstniki, ki so ga napadli, mu vzeli telefon in vozilo.
Preiskava je pokazala, da je bila oseba, s katero se je dogovarjal, dejansko stara 16 let. To je bila ključna okoliščina, zaradi katere je tožilka s sklepom zavrgla policijsko naznanilo. V ravnanju namreč niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja po 173.a členu kazenskega zakonika, ki kaznivost veže na pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, torej starost oškodovanca, ni bil izpolnjen.
Zaradi spolnega napeljevanja obsodili le enega storilca
Za pregon tudi ni zadoščala okoliščina, da je bil bivši župan prepričan, da se dogovarja s 14-letno osebo. Onemogočila ga je prenizka zagrožena zaporna kazen, ki je znašala največ eno leto zapora. Poskus naklepnega kaznivega dejanja je pregonljiv le, če je zanj zagrožena najmanj triletna zaporna kazen.
Odkar je leta 2012 kazenski zakonik dobil 173.a člen, je slovensko sodstvo obravnavalo zgolj dva obdolženca, ki jima je bilo očitano takšno kaznivo dejanje, obsojen je bil zgolj eden. »Iz tega izhaja, da ne gre za učinkovito preganjanje tovrstnih dejanj in učinkovito orodje države, uperjeno proti storilcem, ki nagovarjajo in iščejo otroke prek spletnih aplikacij za spolne namene,« so ugotavljali na vrhovnem državnem tožilstvu.
Spremembo 173.a člena kazenskega zakonika je marca lani predlagal Inštitut 8. marec. Novelo je v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje v parlamentarni postopek vložila poslanka Svobode Lena Grgurevič. Tožilci so predlagali, da bi zagroženo zaporno kazen dvignili na tri leta. S tem bi avtomatično postal kazniv tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja, vključno z neprimernim poskusom po 35. členu kazenskega zakonika. Tožilstvo bi tako lahko kazensko preganjalo tudi nagovarjanje, kakršno je bilo v primeru bivšega dornavskega župana.
Prejšnji sestavi državnega zbora zmanjkalo časa
Državnemu zboru je v prejšnji sestavi zmanjkalo časa za sprejem spremembe. Obstala je namreč v skupini zakonskih predlogov, ki so morali najprej počakati na dokončanje zakonodajnega postopka v zvezi z zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko je vrhovno sodišče marca zavrnilo tožbo skupine posameznikov, ki so očitali domnevne nepravilnosti v času referendumske kampanje, je bilo že prepozno. Z nastopom novega mandata državnega zbora se je postopek – v skladu s poslovnikom – končal in se nato na pobudo poslanke Svobode nemudoma začel od začetka.
Vlada Janeza Janše zakonskega predloga sprva ni podprla. Iz njenega mnenja izhaja ocena, da je obstoječa zakonska ureditev ustrezna. Spremembi je nasprotovala tudi komisija državnega sveta za državno ureditev. V državnem zboru pa so se vse stranke poenotile pri stališču, da je otroke nujno bolje zaščititi pred pedofili. Koalicijske stranke so celo pripravile amandma, ki je zaostril začrtano spremembo, saj določa kazen od enega do treh let zapora.
Vladi naj bi oči odprla oprostilna sodba pedofilu
Gašper Dovžan, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, je na septembrski seji parlamentarnega odbora razložil, da je bilo negativno mnenje vlade posledica »določenih dvomov«. »Ne glede na to pa moram tudi iskreno povedati, da tudi nas na ministrstvu od časa do časa kakšna stvar preseneti,« je dodal in omenil novico o oprostilni sodbi zoper obdolženega, ki je otroku prikazoval zelo nazorne fotografije svojih intimnih delov telesa. »Ta oprostilna sodba nam odprla neko vprašanje tudi sodne prakse, za katero vsaj iz tega konkretnega primera nekako res lahko ocenimo, da je izrazito premila. In morda, če bi vedeli za tak primer prej, bi bilo tudi stališče vlade drugačno.«
Dovžan je dodal, da je vlada zato naklonjena vsakršni rešitvi, ki bi zagotovila učinkovito kazenskopravno varstvo otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo. Zakonska sprememba je bila tako na parlamentarnem odboru kakor tudi zatem na septembrski seji državnega zbora sprejeta soglasno, brez glasu proti. Nova zakonska določba je začela učinkovati 16. oktobra.
Katja Kokot (Resnica) bi zdaj spremenila še 176. člen kazenskega zakonika. »Ne daje dovolj določne podlage sodiščem, da bi kaznovali osebe, ki pošiljajo slike svojih nabreklih spolnih udov mladoletnim osebam,« je prepričana poslanka. »Treba ga je spremeniti tako, da bo upošteval namen pošiljanja te vsebine.«