Podatki ministrstva za notranje zadeve kažejo, da se je število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete z elementi nasilja v zadnjih letih povečalo. Pred šestimi leti je policija obravnavala 1220 primerov kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete, lani je bilo teh 1678. Naša država je sedanji sistem obravnavanja mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj oblikovala daljnega leta 1959.
Ta sistem je brez večjih sprememb v veljavi še danes, pri čemer je edina pomembnejša sprememba na področju kazenskih sankcij za mladoletnike, ki jo je prinesel kazenski zakonik iz leta 1994, uvedba novega vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi kot posledica krize nezavodskih vzgojnih ukrepov.
Analiza mladoletniškega kazenskopravnega sistema v državi je pokazala na številne izzive pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike: organizacijske težave pristojnih institucij, pomanjkanje ustreznega kadra, usposabljanj in programov obravnave ter prezasedenost nekaterih institucij. Ker posameznih zakonsko predpisanih institucij še vedno ni (forenzičnega psihiatričnega oddelka za mladoletnike), vzgojni ukrepi pa se včasih začnejo izvrševati predolgo po pravnomočnosti sklepa, so se na ministrstvu za pravosodje zavzeli za spremembe glede kazenske odgovornosti mladoletnikov.
Te med drugim uvajajo pospešitev postopkov proti mladoletnikom in zagotavljajo pogoje, da se čim bolj zgodaj ugotovijo težave in potrebe mladoletnika. Novosti med drugim poudarjajo razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti, določajo daljši rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov ter omogočajo hitrejši in strožji odziv na povratništvo.
Predvidene so tudi izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike: delo v prevzgojnem domu denimo ne bo več temeljilo na vzgojnem programu, ampak na multidisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo.
Prve individualne ocene prihodnje leto
Vlada je državnemu zboru sredi lanskega novembra posredovala v obravnavo predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZOKOM). Trinajstega januarja je bil predlog ZOKOM potrjen na odboru za pravosodje, državni zbor pa ga bo obravnaval na 38. redni seji, ki se začne danes. Če bo zakon v državnem zboru sprejet, se bo začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto.
Glede napovedane ureditve posebnega centra za mladoletnike, v katerem naj bi ocenjevali njihove kompleksnejše težave, na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da gre za vzpostavitev organizacijske enote znotraj že obstoječega javnega zavoda Hiša za otroke. Povedali so, da se bosta ustanovitev in pilotno delovanje centra za mladoletnike predvidoma financirala v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.
»V centru za mladoletnike bodo delali strokovnjaki s področij otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije, socialne pedagogike, socialnega dela, prava in delovne terapije. V prvi vrsti bo center izdelal individualno oceno mladoletnika v kompleksnejših primerih, hkrati bo pripravil tudi predlog programa obravnave,« so izpostavili na ministrstvu. Kot so še napovedali, naj bi prve individualne ocene center za mladoletnike predvidoma izdelal leta 2027.
Želijo si okrepitve policijskih pooblastil
Da mladoletniška kriminaliteta narašča, opozarjajo tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS). Ministrstvo za notranje zadeve in vodstvo policije so pozvali k nujnim zakonodajnim spremembam, poleg spremembe zakonodaje, povezane z vandalizmom, mladoletniško kriminaliteto in uporabo pirotehnike, pa so izpostavili tudi nujno potrebne spremembe policijskih pooblastil in postopkov zoper voznike enoslednih vozil.
V SPS so pojasnili, da se policisti na terenu vse pogosteje v večjem delu države soočajo tudi z nevarnimi vožnjami mladoletnikov z mopedi, skuterji in drugimi vozili. Izpostavili so, da vodstvo policije od direktorjev policijskih uprav, ti pa od vodij enot zahtevajo, da policisti s konkretnimi ukrepi in merljivimi rezultati ukrepajo zoper kršitelje. »Vodstvo policije prosimo za jasen odgovor, kako naj policisti zaustavijo voznika enoslednega vozila, če ta na znak policistov, ne glede na predhodne dogodke, ne ustavi. Kakšne možnosti ima policist in kakšno odgovornost, če nastanejo posledice?« se sprašujejo v SPS.
Pridruženi pozivu lokalne oblasti
Spomnimo, da je v noči na 1. januar policija v več mestih po državi poročala o različnih oblikah nasilja, poškodbah ljudi in premoženja. V luči omenjenih dogodkov sta župana Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in Mestne občine Koper Aleš Bržan sredi meseca državo pozvala, da omogoči hitrejše in odločnejše ukrepanje ter okrepi odgovornost staršev za ravnanja mladoletnih otrok.
Župana sta v dopisu vladi, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za notranje zadeve izpostavila nujnost nekaterih sprememb in čimprejšnjega začetka postopkov za spremembo zakonodaje na področju preprečevanja in odvračanja od mladostniškega nasilja, ki vodi v prekrške oziroma kazniva dejanja z elementi nasilja, kar se kaže tudi v čezmerni in predvsem nedovoljeni uporabi pirotehničnih sredstev.