Po četrtkovi vladni seji v Dravogradu je podpredsednik vlade Matej Arčon sporočil, da so potrdili izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kako, kaj in kdaj še ni jasno. Niti približno, saj je zadeva še zelo v povojih. So nam pa z ministrstva za digitalno preobrazbo vendarle včeraj razjasnili nekaj zadev. Prvič, vlada ne razmišlja o prepovedi, pač pa omejitvi dostopa do družbenih omrežij. Kaj, komu in kako omejiti, bo treba še določiti. Na primer, katera omrežja sploh zamejiti. Snapchat, tiktok, instagram? Ali pa tudi youtube, reddit, X, threads, twitch in tako dalje? Razmišlja se tudi o morebitni omejitvi dostopa do nekaterih drugih platform, ki niso družbena omrežja, lahko pa imajo podobno škodljive učinke, kot na primer dostop do spletnih iger na srečo in pornografskih strani, navajajo na ministrstvu.
Nekaj zmede je bilo po tiskovki z Arčonom že glede same starostne meje, saj so novico v vladi dvakrat popravljali. Pri nas vlada za zdaj predlaga starostno mejo pri 15 letih in ne omejitev do 16. leta starosti, kot večinoma v tujini. Spomnimo, da je Avstralija kot prva država na svetu lani mlajšim od 16 let prepovedala dostop do družbenih omrežij, v nameri pa ji sledijo Francija, Danska, Velika Britanija in druge. Kaj pa tehnični vidik? Na ministrstvu za digitalno preobrazbo se zavzemajo za enotno evropsko rešitev v obliki digitalne denarnice, pri čemer bi platforme pridobile le podatek, ali je nekdo dovolj star za uporabo storitve – ne pa tudi njegove identitete. Prihodnji četrtek bo potekal medresorski sestanek ministrstev.
Kdo bo plačal zdravstveni račun
Če je zakonska rešitev še v povojih, so po drugi strani naši sogovorniki jasni, da je napovedani ukrep korak v pravo smer. Čeprav nikakor ne edini. »Vladni ukrep je pozitiven zato, ker stroka in država nimata bolj primernih dolgoročnih rešitev. Če želimo zaščititi otroke in mladostnike pred resnimi dolgotrajnimi poškodbami možganov, je to bolje kot sploh ne ukrepati. Posledice rabe pametnih naprav in družbenih omrežij so velike. Raziskave nevroznanosti med drugim izpostavljajo upad kognitivnih sposobnosti, motorične težave, čustveno-vedenjske motnje, socialno osamljenost in psihoze, kar kliče po ukrepanju,« je jasna ravnateljica osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko.
Z omejeno rabo platform se bo zmanjšala izpostavljenosti otrok škodljivim vsebinam, tudi in predvsem nerealnemu primerjanju z drugimi, zaradi česar se bodo zmanjšale duševne stiske, travme in čustvene težave, je jasna celjska ravnateljica. Ki pa hkrati opozarja, da omejevanje dostopa dolgoročno ni nekakšna čudežna rešitev in da je treba vzporedno izobraževati tako mlade kot starše. »Pri rabi naprav in družbenih omrežij imajo starši najpomembnejšo vlogo, saj so otroci na omrežjih ure in ure prav v domačem okolju – izpostavljam predvsem noči, ko bi morali mladi spati. Starši praviloma nimajo vpogleda v dejansko rabo pametnih naprav svojih otrok in jim verjamejo brez nadzora,« poudari.
Šola ima pri tem pomembno vlogo, še dodaja Marijana Kolenko, saj sistematično in usmerjeno razvija pametno rabo tehnologije in krepi kritičen odnos do nje, a pristavi, da bodo morali svoj del bremena prevzeti tudi ponudniki družbenih omrežij. »Ti bi morali prevzeti največji del odgovornosti, saj zavestno razvijajo platforme in digitalna orodja, ki mlade zasvojijo in ugrabijo njihovo mladost – škoda pa je nepopravljiva. Me zanima, koliko milijard bodo pripravljeni prispevati za zdravljenje odvisnosti ter trajnih poškodb možganov mladih in odraslih, ki bodo lahko tudi neopravilni za vse življenje,« jim oponese.
Ni zakona, ki bi zadržal vse obvode
Podobno razmišlja tudi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih, ki pravi, da starši večinoma pozdravljajo, da se je država lotila problema in ga tako pripoznala na nacionalni ravni, saj da je duševno zdravje otrok resnično na preizkušnji. Ob tem iz prakse pove, kako nekateri starejši mladostniki ob koncu osnovne šole oziroma pozneje v srednji šoli kar sami omejujejo svojo rabo omrežij. »Izbrišejo si na primer določene aplikacije, vsaj za nekaj tednov, saj vidijo, da so zasvojeni in da jim je od tega slabo. Absolutno smo torej za državni poseg na to področje, se pa je treba dogovoriti, kako naj bi se to urejalo. Omejitev kot takšna je dober začetek, zagotovo pa je vzporedno enako ali še bolj pomembna vzgoja in preventiva.«
Tudi Lara Romih izpostavi, da je pomemben del odgovornosti na strani ponudnikov družbenih omrežij, ki bi morali na tak ali drugačen način postaviti varovalke. »A se pri tem ne gre slepiti, da njih to kaj veliko briga, saj delujejo po principu dobička,« je jasna. Po njenem mnenju je zato v prvi vrsti treba izobraziti tudi in predvsem starše, ki so prvi in najpomembnejši zgled otrokom. »Mi smo tisti, ki kupimo telefon in plačujemo naročnino, torej moramo biti tudi mi tisti, ki odmikamo naprave, ki se moramo znati o tem z njimi pogovoriti in ki moramo skrbeti za kakovostnejše odnose. Ni namreč zakona, ki bi zadržal vse možne obvoze in obvode, ki si jih bodo izmislili otroci.«
Dolg in škodljiv socialni eksperiment
»Gre za pomemben družbeni konsenz o tem, kdaj in kako bomo omejili rabo družbenih omrežij, podobno kot smo to storili pri alkoholu. Še v zapisih s konca 19. stoletja lahko recimo pogosto beremo, kako otroci pijejo alkohol in se valjajo po tleh, starši pa se jim smejijo, kar je z današnjega vidika škandalozno. Predvidevam, da bomo čez nekaj desetletij v retrospektivi podobno gledali na današnjik, ko mladina opoj išče na drugi strani zaslona,« pa rabo omrežij z uživanjem alkohola vzporeja antropolog dr. Dan Podjed.
Sogovornik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dodaja, da smo z neureditvijo področja zelo dolgo dopuščali škodljiv socialni eksperiment. »Vse raziskave kažejo, da smo paradoksalno zaradi socialnih omrežij postali bolj asocialni, bolj skregani, bolj sprti, posebej na udaru pa so mladi iz generacije Z, pri katerih opazujemo visoko pojavnost tesnobe, depresij, samopoškodovanja in samomorilnosti. Tako da pozdravljam vladni načrt. Je pa treba biti zelo pozoren na tiste, ki so stkali odnose v tovrstnih omrežjih, da ob odtegnitvi ne povzročimo še več tesnobnosti, kar se je pokazalo v Avstraliji.«
Tudi Podjed je ob tem nedvoumen, da so srž problema ponudniki vsebin, ki morajo nositi levji delež bremena. Profesor ljubljanske filozofske fakultete meni, da bi bilo najbolje, če se ukrepi uskladijo na ravni EU, in ne obratno, da posamezne članice urejajo področje vsaka po svoje. Hkrati je jasen, da je bistveno, da na uzakonjanje omejitev ne gledamo, kot da s tem otrokom nekaj jemljemo. »Nasprotno – mladim pravzaprav nekaj dajemo. In sicer mir in možnost, da se posvetijo bistvenemu, to je druženju v živo. Raziskave namreč kažejo, da mladi porabljajo bistveno manj časa za druženje v živo kot prejšnje generacije. Generacija Z je s 160 minut druženja dnevno iz oči v oči v zadnjih dveh desetletjih padla na 50 minut dnevno.«
Mladih ne smemo kar odrezati od prijateljev
Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru ljubljanske fakultete za družbene vede, opozarja, da podjetja, ki imajo v lasti družbena omrežja, kljub številnim pozivom otrokom in najstnikom ne zagotovijo varnega okolja. »Še več, namenoma uvajajo elemente, ki mladostnike zasvojijo in jim škodujejo. Pri tem pa ne nosijo skoraj nobene odgovornosti za dogajanje na svojih platformah,« je kritičen. Ob tem spomni na obsežno angleško raziskavo, ki je bila objavljena leta 2022 in je pokazala, da dekleta šele pri 13 letih postanejo dovolj zrela za uporabo družbenih omrežij, fantje pa pri 15 letih.
»Najbolj negativen vpliv imajo na dekleta, stara od 11 do 13 let, in na fante, stare 14 in 15 let,« izpostavi Puschner, ki glede starostnih omejitev še pove: »Če se pogovarjamo o starostnih omejitvah pri uporabi družbenih omrežij, se moramo pogovarjati tudi, kaj narediti z najstniki, ki so že intenzivni in popolnoma legitimni uporabniki družbenih omrežij po obstoječih pravilih. Na primer tisti, stari 13, 14 in 15 let. Če jim nenadoma onemogočimo dostop do družbenih omrežij, jih odrežemo od njihovega socialnega kroga, kar zagotovo vpliva negativno in bo imelo posledice za njihovo duševno zdravje in dobro počutje.«