Vrstijo se primeri, ko skupine mladoletnikov odrasle moške po spletu zvabijo v past pod pretvezo, da so deček ali deklica, mlajša od 15 let. Decembra je odmeval primer iz Rač, kjer so ujeli 56-letnega moškega. Na spletu je mogoče videti tudi posnetek primorskega odvetnika, ki je prišel v Maribor, najel apartma in bil domnevno prepričan, da se bo sestal in spolno občeval z mladoletnico.
Policija preganja mladoletnike, odraslega ne
Motivi najstnikov, ki prežijo na domnevne groomerje – osebe, ki z otrokom ali mladoletnikom vzpostavljajo zaupanje z namenom spolne zlorabe ali izkoriščanja – niso nujno povezani z zaščito otrok. V past jih zvabijo tudi zaradi materialne koristi, sumijo preiskovalci. V primeru iz Rač policija obravnava šest mladoletnih oseb zaradi suma ropa, odvzema motornega vozila, napada na informacijski sistem in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva, je poročal Večer. Odraslih moških, ki so prišli na zmenek, policija in tožilstvo ne preganjata, kar v javnosti pogosto sproža začudenje in ogorčenje.
Na pomanjkljivosti kazenskega zakonika je že lani opozoril primer zdaj že bivšega dornavskega župana Mateja Zorka. Prek aplikacije grindr je vzpostavil stik z osebo, ki se mu je predstavila kot 14-letni otrok, nato jo je nagovarjal k srečanju z namenom spolnega odnosa ali drugih spolnih dejanj. Na dogovorjeno lokacijo v Poljčanah je prinesel podlogo, steklenico viskija in lubrikant.
Mladostnik, s katerim je bil v stiku, ni imel namena spolno občevati z njim. Na dogovorjeni lokaciji ga je pričakal z vrstniki, ki so ga napadli, mu odvzeli telefon in vozilo, ga prisilili, da se je slekel, nato so pobegnili.
Dornavski župan povzročil spreminjanje zakona
Preiskava je pokazala, da je bila oseba, s katero se je dogovarjal, dejansko stara 16 let. To je bila ključna okoliščina, zaradi katere je tožilka s sklepom zavrgla policijsko naznanilo. V ravnanju namreč niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja po 173.a členu kazenskega zakonika, ki kaznivost veže na pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, torej starost oškodovanca, ni bil izpolnjen.
Tožilka Metka Zupanc se je v sklepu vprašala, ali bi bilo mogoče upoštevati storilčev subjektivni odnos do dejanja, saj naj bi bil prepričan, da se dogovarja s 14-letno osebo. Ugotovila je, da »se je dosedanja sodna praksa postavila na drugačno stališče«. Ključna ovira je nizka zagrožena zaporna kazen, ki znaša največ leto dni zapora. Poskus naklepnega kaznivega dejanja je pregonljiv le, če je zanj zagrožena najmanj triletna zaporna kazen. Veljavna zakonodaja tako ne omogoča pregona nagovarjanja otrok in mladostnikov k srečanju z namenom spolnega napada ali izdelave pornografskih oziroma drugih seksualnih vsebin, če nagovarjanju ne sledijo tudi konkretna dejanja za uresničitev srečanja z osebo, ki je mlajša od 15 let.
Spremembo 173.a člena kazenskega zakonika je marca lani predlagal Inštitut 8. marec. Novelo je v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje v parlamentarni postopek vložila poslanka Svobode Lena Grgurevič. Opozorila je, da v dobi družbenih omrežij in digitalnih tehnologij spolna zloraba otrok predstavlja vse večjo grožnjo: »Vse več zlorab poteka po internetu in naša dolžnost je, da zakonodajo prilagodimo novi realnosti in otrokom zagotovimo dodatno varnost pred spolnimi predatorji. Nujno je, da ima tudi nagovarjanje neko pravno posledico – ko do zlorab že pride, je prepozno.«
Predlagana novela določa zaporno kazen do enega leta tudi v primerih, ko nagovarjanju ne sledijo konkretna dejanja za uresničitev srečanja, dejanska starost oškodovanca pa ni več odločilna. Dovolj je, da storilec misli, da gre za otroka - osebo, mlajšo od 15 let. Če nagovarjanju sledijo konkretna dejanja, pa bi bila zagrožena kazen od enega do treh let zapora. Vlada Roberta Goloba je spremembo podprla že maja lani, a se predlog odtlej ni premaknil z mrtve točke.
Zastoj zaradi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Glavni razlog za zastoj je nedokončan zakonodajni postopek v zvezi z zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Obstal je zaradi tožbe, v kateri Bogdan Biščak in več posameznikov očitajo domnevne nepravilnosti v času referendumske kampanje. Glavna obravnava na vrhovnem sodišču se začne 10. marca. »Poslovnik državnega zbora določa, da je v postopek lahko vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, a v takem primeru velja, da državni zbor predloge obravnava v enakem vrstnem redu, kot so bili vloženi,« Dnevniku pojasnjuje poslanska skupina Gibanja Svoboda.
Na konec zakonodajnega postopka iz istega razloga čaka še več drugih zakonskih predlogov, med drugim novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika in še trije predlogi sprememb kazenskega zakonika. Ker zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja posega tudi v področja, ki jih urejajo ti zakoni, jih ne bo mogoče spreminjati, dokler se v celoti ne zaključi zakonodajni postopek zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Sodniki in tožilci so za, a terjajo popravke
V zvezi s predlogom poslanke Lene Grgurevič je državni zbor že maja lani pridobil mnenja sodnega sveta, državnotožilskega sveta in vrhovnega državnega tožilstva. Sodni svet je podprl prizadevanja za okrepitev varnosti mladoletnih otrok in ocenil, da predlagana rešitev načelno ustreza zahtevam časa. Problematična je edinole predlagana določba v delu, da dejanje stori, kdor nagovarja k srečanju »osebo, ki se tako predstavlja (kot mlajša od 15 let) oziroma storilec misli, da gre za osebo, mlajšo od petnajst let«. Sodni svet je predlagal nekoliko bolj nevtralno opredelitev kaznivega dejanja. Tega, kaj si neka oseba misli, namreč ni mogoče kriminalizirati. Je pa tudi po mnenju sodnega sveta ustrezna predlagana strožja obravnava dejanja, če pride do konkretnih dejanj.
Tudi vrhovno državno tožilstvo in državnotožilski svet sta se strinjala, da je treba za kaznivo določiti nagovarjanje osebe, mlajše od petnajst let, tudi če nagovarjanju ne sledijo konkretna dejanja za uresničitev srečanja. Tožilci bi zakon spremenili zgolj tako, da bi dvignili zagroženo zaporno kazen na tri leta. S tem bi avtomatično postal kazniv poskus kakor tudi neprimeren poskus (35. člen kazenskega zakonika) storitve kaznivega dejanja in bi lahko tožilstvo kazensko preganjalo tudi nagovarjanja, kakršno je bilo v primeru bivšega dornavskega župana. V konkretnem primeru namreč govorimo o neprimernem poskusu, kadar je oškodovanec starejši od petnajst let, storilec pa ga nagovarja v zmotnem prepričanju, da je mlajši. Pridevnik neprimeren torej ni mišljen v moralnem smislu, temveč da storilec kaznivega dejanja ne bi mogel storiti, saj oseba, s katero ima opraviti, ne spada v zaščiteno skupino.