Pred slabim mesecem je informacijska pooblaščenka ugodila pritožbi Amnesty International in odločila, da morajo v kabinetu predsednika vlade (oziroma v svetu za nacionalno varnost) kljub svojemu nasprotovanju razkriti (neuraden) osnutek zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Toda ne iz kabineta predsednika vlade ne iz sveta za nacionalno varnost (stična oseba je Erik Kopač) organizaciji – in našemu mediju – še niso poslali dokumenta. Pravijo, da je rok 31 dni od vročitve odločbe (ta se sicer izteče v soboto), »zato z dokumenta še ni bila umaknjena stopnja tajnosti interno in še ni bil posredovan prosilcu«.
Toda čemu zavlačevanje, če je osnutek zakona zaključen in se dokument ne bo več bistveno spreminjal, pa tudi oznaka interno je na njem povsem neupravičeno?
Kopač: Razkritje osnutka zakona naj bi škodovalo državni varnosti
Že konec maja je Amnesty International od kabineta predsednika vlade z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja poskušal pridobiti osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Sovi. Dokument je bil označen s stopnjo tajnosti interno ter pripisom, da gre za nedokončano delovno gradivo. Predlog delovnega besedila prenovljenega zakona so sicer na ministrstvu za pravosodje pripravili že maja 2016 (kasneje je ta pricurljal tudi v javnost) in ga nato poslali v nadaljnje usklajevanje. Zatem je vso koordinacijo glede zakona prevzel sekretariat sveta za nacionalno varnost, katerega vodja je hkrati tudi svetovalec predsednika vlade Mira Cerarja v njegovem kabinetu Erik Kopač. Do konca lanskega avgusta so tako zaključili usklajevanje in v sredini septembra ta predlog osnutka zakona poslali nazaj na ministrstvo za pravosodje v nadaljnjo obravnavo. Od tedaj posvetovanj in usklajevanj ni več bilo.
Je pa takrat Kopač dokument že označil s stopnjo tajnosti interno ter pripisom, da gre za delovno gradivo, nedostopno javnosti zaradi nedorečenosti bistvenih rešitev s področja zagotavljanja človekovih pravic v razmerju do javnega interesa nacionalne varnosti, kar bi povzročilo nerazumevanje njegove vsebine. Razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi bi po njegovi razlagi lahko škodovalo varnosti države.
IP: Skrivanje osnutka zakona je način dela totalitarnih režimov
A informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki si je dokument ogledala, da je presodila, ali je oznaka interno smotrna, ima popolnoma nasprotno stališče.
»Gre za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja, ki jih je zakon o tajnih podatkih opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj gre za pripravo besedila zakona, ki v vsaki demokratični družbi predstavlja temelj pravne varnosti,« je zapisala. Še več, zatrjevanje Kopača, da bi razkritje lahko škodovalo državni varnosti, je »skrb vzbujajoče in tuje ustavnim določbam, da je Slovenija demokratična republika, pravna država, v kateri ima oblast ljudstvo. Skrivanje osnutka besedila zakona je namreč način dela totalitarnih režimov, v katerih državna oblast določi državne cilje in izključi preostala mnenja, ki so drugačna in nasprotujoča. V Sloveniji področje sprejemanja zakonov temelji na transparentnosti in vključevanju javnosti v proces priprave,« je ostro zapisala informacijska pooblaščenka Prelesnikova.
Zakaj je zakon označen z interno, če pa gre vendar za osnutek zakona, ki se ne bo več (bistveno) spreminjal in bo prej ali slej posredovan na vlado, zatem pa v javno razpravo, izpostavljajo tudi v Amnesty International. Zagotovo, tako Prelesnikova, s stopnjo tajnosti ni mogoče označiti dokumenta zgolj zato, ker bi razkritje lahko povzročilo nerazumevanje njegove vsebine. Prav nobenega (zakonskega) razloga pravzaprav ni, da bi dokument lahko ali moral nositi kakršno koli stopnjo tajnosti. Nasprotno, gre za pripravo predpisa, ki vpliva na življenje, pravice in obveznosti vseh državljanov. Dokument prav tako ni več delovno gradivo, četudi nosi tak naslov, a brez dvoma predstavlja zaključen osnutek, je še jasna Prelesnikova.
Zoper odločbo informacijske pooblaščenke pritožba ni možna. Odločbo bi morali v kabinetu predsednika vlade izpolniti takoj, ko je to mogoče, so prepričani v Amnesty International, kjer so odločeni, da dokument dobijo, četudi z upravno pritožbo.
