Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je uvodoma pojasnil, da zakon predvideva devetmesečno znižanje stopnje DDV z 22 na 9,5 odstotka na dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinsko ogrevanje in lesa za kurjavo. Veljal pa bo tako za gospodarske kot gospodinjske odjemalce. Cilj predloga je razbremeniti potrošnike med ogrevalno sezono. Vlada pri tem poudarja, da je to le eden izmed ukrepov, in obljublja, da bo še naprej spremljala situacijo na trgu in po potrebi pripravila dodatne ukrepe kot na primer razširitev regulacije cen, ali pa bo podaljšala obstoječe ukrepe. Z vidika javnofinančnih prihodkov bo ta ukrep prinesel 130-milijonsko luknjo v državnem proračunu. Kot je Tilen Božič dejal že na ponedeljkovi seji odbora DZ, gre za ukrep, komplementaren drugim za naslovitev draginje, kot sta regulaciji cen elektrike in plina s 1. septembrom za leto dni. To se jim zdi učinkovito predvsem z vidika morebitnega izkoriščanja korporacij, saj želijo, da bi se ukrepi odrazili v nižjih cenah za končne uporabnike, ne pa v višjih maržah in dobičkih podjetji. Nekateri opozicijski poslanci so se sicer že zavzeli za večje znižanje DDV, in sicer na pet odstotkov, in predlagali, da se na seznam uvrsti še kurilno olje in utekočinjen naftni plin, kljub temu da tega zakonodaja EU zaenkrat še ne dopušča.
Rado Gladek iz vrst SDS je dejal, da so v stranki že maja vložili predlog zakona, kjer so predlagali še nižjo stopnjo DDV, in sicer na 5 odstotkov za dobavo energentov, vendar pa vlada temu ni bila naklonjena in ga po njegovih besedah opisala kot »populističnega in izjemno dragega«. Včeraj so na seji odbora za finance to ponovno predlagali, vendar je bil predlog spet zavrnjen. Kljub temu pa so se odločili, da trenutni obstoječi zakon podprejo. Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je dejal, da v stranki zakon sicer podpirajo, vendar tudi sami predlagajo pet-odstotno stopnjo DDV. Želijo, da bi bili ukrepi celostni, zato dodatno predlagajo tudi pet odstotni DDV za osnovno košarico dobrin, za kar so tudi vložili amandma. Na to se je odzval tudi Soniboj Knežak (SD), ki je dejal, da davčna obremenitev sicer predstavlja pomemben del strukture cen energentov, zato je to lahko del rešitve, vendar pa je pomembno, da se poleg tega uveljavijo tudi drugi ukrepi, ki poskrbijo, da učinek znižanja davka res ostane pri končnem kupcu. Predlog še dodatnega znižanja davka, kot ga predlaga opozicija, se mu zdi neustrezen, saj bi pomenil velik javni strošek in bi hkrati zaprl manevrski prostor za kasnejše ukrepanje. Kot pravi, je ključno, da država ohrani sposobnost za intervencijo, to pa ni mogoče, če vse temelji le na nižanju davkov. Bolj smiselno je, da se sprejemajo različni ukrepi, na primer subvencije za ranljive. Tudi poslanka Janja Sluga se je odzvala na omenjeni predlog in v razpravi povzela mnenje predsednika vlade: »Ni potrebno zajeti tako velikih prihrankov samo na tem področju, ker mogoče kdo te draginje ne občuti na ta način, ampak jo občuti nekje drugje in je zato te ukrepe treba prenesti tudi na druga področja, kot je na primer znižanje stopnje za osnovno košarico dobrin. To se bo ljudem poznalo bistveno bolj, kot če bi šli še globlje samo na enem področju, na primer znižanju davka na hrano.«
Poslanec Levice Miha Kordiš je med drugim izpostavil protislovje, saj naj bi bila Slovenija socialna država, vseeno pa ena četrtina milijona državljanov živi pod pragom revščine. V Levici se jim zdi iz več razlogov znižanje DDV primeren ukrep, vendar si zastavljajo dve vprašanji, in sicer koliko bi se to nižanje DDV res poznalo v žepih gospodinjstev in koliko trgovcem, če bi si »navili« marže. Iz tega razloga se jim zdi primeren le komplementarni ukrep, torej da se znižanje DDV poveže z regulacijo cen, in tak amandma ima tudi podporo stranke. Kot pravi, se v stranki zavedajo, da gre zaenkrat za omejen nabor energentov, zato želijo v kratkem poskrbeti še za ostalo, na primer regulacijo kurilnega olja. Izpostavil je, da na daljši rok tovrstno razdavčevanje ne prispeva k reševanju stisk, saj bo to mogoče šele, ko bo država uvedla »pošten, progresiven davčni sistem«. 130-milijonska luknja, ki bo nastala kot posledica tega začasnega znižanja DDV, bi se torej morala pokriti z obdavčitvijo premoženja, kapitala in najvišjih plač. Poslanka Svobode Andreja Živic se je strinjala z Levico in dejala, da se v stranki zavedajo, da je predlagani ukrep najbolj učinkovit ob hkratni regulaciji cen. Kot pravi, se bodo prihodki v proračunu res znižali za 130 milijonov, a se jim zdi to glede na situacijo primerno. »Država mora imeti v nestabilnih časih sredstva, da zaščiti tako prebivalstvo kot gospodarstvo.« Ocenjujejo namreč, da bi ti ukrepi lahko razbremenili družinske proračune za od 100 do celo čez 1000 evrov.
