»S pripravami na pisanje novele smo začeli septembra,« se spominja Samo Bardutzky, profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. »Vsekakor je šlo za resen projekt, ki smo ga v skupini opravljali ob svojih siceršnjih obveznostih, med katere pisanje zakonov kakopak ne spada.«
Skupina strokovnjakinj in strokovnjakov je pod okriljem Pravne mreže za varstvo demokracije rešila nalogo, ki je vlada noče ali ne zna. Spisala je novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki odpravlja ustavnopravne neskladnosti. Novelo so poslali poslanskim skupinam in jim predlagali sprejem po skrajšanem postopku. »Predlog bo dobil široko podporo poslancev,« verjamejo v Pravni mreži.
»Slovenija je v četrtem, najhujšem valu okužb,« opozarjajo pravniki. »Skrajni čas je za sprejem ustrezne, zakonite in ustavnoskladne podlage za sprejemanje epidemioloških ukrepov.« Ob posvetovanju s strokovnjaki epidemiologije so pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakona o nalezljivih boleznih. »Predlog sledi vsem doslej sprejetim odločitvam ustavnega sodišča in načelu sorazmernosti, zakonitosti ter delitve oblasti,« so sporočili iz Pravne mreže.
Ustavno sodišče je že dvakrat ugotovilo, da so nekatere določbe zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, saj vladi dajejo preveč pooblastil pri omejevanju temeljnih svoboščin, ne vsebujejo pa varovalk, ki bi vladi preprečevale neutemeljene in samovoljne posege v človekove pravice.
Sodišče je državnemu zboru naložilo, naj v dveh mesecih popravi zakon tako, da bodo ukrepi, sprejeti za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Kajti dlje ko je uveljavljen ukrep, težje in intenzivnejše postanejo omejitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temu primerno mora biti širše soglasje za ohranitev veljavnosti ukrepov.
Skrajni čas je za ustrezno zakonsko podlago
Državni zbor je že zdavnaj zamudil dvomesečni rok, določen v junijski sodbi ustavnega sodišča; enaka usoda bo doletela tudi oktobrsko zahtevo sodišča za odpravo neustavnosti. Vlada zato danes ne more na ustavno skladen način razglasiti policijske ure, omejiti zbiranja in zapirati javnih ustanov, prav tako je neustavna prepoved ponujanja določenih storitev potrošnikom, če je zakonska podlaga te prepovedi odlok, ki se sklicuje na zakon o nalezljivih boleznih. Vsako tovrstno omejitev je dopustno sprejeti le na podlagi zakona, omejitev pa mora biti tudi ustrezno časovno omejena.
Novela pravne mreže bi odpravila to nezakonito stanje. Določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se smejo sprejemati ukrepi, kako se jih podaljša in kako dolgo smejo trajati. Novost je uvedba parlamentarnega nadzora. Posebno delovno telo državnega zbora mora soglašati z več kot 30-dnevnim podaljšanjem veljavnosti ukrepa. Večja ko je intenzivnost ukrepa po vsebini in trajanju, večjo vlogo ima parlament, so pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Vlada mora pojasniti, zakaj ignorira stališče stroke
Avtorji in avtorice novele so navedli prakso iz Belgije, Danske in Avstrije. Na podlagi tamkajšnjih izkušenj so spisali določilo, da za spremljanje in koordiniranje ukrepov skrbi neodvisna strokovna skupina, ki jo imenuje vlada oziroma minister, pristojen za zdravje. Skupino vodi epidemiolog, v njej naj bodo še imunologi, sociologi, psihologi, pravniki in infektologi. Vlada naj bi upoštevala oceno strokovne skupine kot podlago za odrejene ukrepe, vključno s pravico, da jo zaobide. V tem primeru mora svoje drugačno ukrepanje ustrezno obrazložiti.
Ustava ne dopušča prepovedi shodov zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode. »Zato ima država dolžnost, da po preučitvi strokovne ocene išče načine, kako lahko posamezniki kljub izbruhu nalezljive bolezni uresničujejo pravico do javnega shoda in pravico do zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode,« so zapisali v pravni mreži.
Spomnimo, da protiustavni členi zakona o nalezljivih bolezni ostajajo v uporabi; še vedno so pravno veljavni, saj niso bili razveljavljeni. Dopustno jih je uporabljati kot pravno podlago in prebivalci Slovenije jih morajo spoštovati. A obenem bi sodišča – s sklicevanjem na odločbo ustavnega sodišča – zagotovo ustavila vse postopke, ki bi jih pristojni organi sprožili zoper kršitelje na podlagi neustavnih določil zakona. Če bi neustavni odloki komur koli povzročili poslovno škodo, bi bila država tudi odškodninsko odgovorna.
