Poslanci državnega zbora so danes s 44 glasovi za in 42 glasovi proti potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Novela zakona je odgovor vlade na odločitev ustavnega sodišča, da so nekateri deli zakona v neskladju z ustavo.
V nasprotju s trenutno veljavnim zakonom novela konkretneje določa omejitvene ukrepe, ki jih vlada lahko sprejme za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni. Sprejeta novela določa širok nabor ukrepov, od blažjih do zelo strogih. Med drugim predvideva možnost omejitve gibanja na regijo, občino ali drugo teritorialno enoto, omejitev ali prepoved gibanja v določeni razdalji od doma, policijsko uro, omejitev ali prepoved pouka v šolah, omejitev ali prepoved zbiranja in shodov…
Poleg tega novela vlado zavezuje, da mora pred uvedbo ukrepov preučiti strokovno oceno, ki jo pripravijo na NIJZ, ne zavezuje pa je, da njihovim predlogom sledi. Določa tudi, kaj vse mora zajemati ta strokovna ocena – na primer oceno stanja in strokovna stališča o najprimernejših ukrepih – in katere kazalnike morajo na NIJZ pri pripravi ocene upoštevati. Novela predvideva, da lahko vlada ukrepe uvede za največ 15 dni, nato pa jih lahko na podlagi dopolnjene strokovne ocene podaljša. Število podaljšanj ni omejeno.
Opozicija: Vlada si jemlje preširoka pooblastila
V opoziciji s predlaganimi spremembami niso bili zadovoljni. Med drugim so opozarjali, da novela vladi še naprej omogoča samovoljno odločanje o ukrepih, saj je ne zavezuje, da mora slediti mnenju NIJZ. Poleg tega bo po noveli zakona vlada o ukrepih še naprej odločala sama, mimo državnega zbora. »Tisto, kar so delali leto dni z neustavnimi odloki, so prosto pretopili v besedilo zakona in si tako zagotovili zakonsko podlago. Niso pa si zagotovili legitimnosti,« je vladi očitala poslanka LMŠ Tina Heferle. Da novela zakona vladi še vedno omogoča arbitrarno odločanje o ukrepih, so sicer opozarjali tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora.
Slišati je bilo tudi očitke o ogrožanju temeljnih človekovih pravic, rušenju demokratičnih vrednot in drsenju v avtoritarnost ter da novela ne bo prestala testa ustavnosti. »V nobeni državi vlada ne sme imeti pravice, da na podlagi nejasnih kriterijev za nedoločen čas razglasi izredne ukrepe,« je opozoril poslanec SD Dejan Židan.
V opoziciji so bili kritični tudi do določila, da lahko vlada v primeru nevarnosti drugih nalezljivih bolezni, ki trenutno niso navedene v zakonu, sama odloči, da se tudi zanje uporabijo omejitveni ukrepi. Vrstila so se tudi opozorila, da so zakonska določila preveč odprta, saj z izrazi, kot so »zlasti« in »tudi«, vladi omogočajo, da poleg navedenih ukrepov uvede tudi katere koli druge. Z dopolnili je skušala opozicija iz novega 39. člena izločiti tudi nekatere najbolj rigorozne ukrepe, kot so policijska ura, omejitev gibanja na občine in omejitev gibanja na razdaljo od doma, vendar amandmaji niso bili sprejeti.
Nekateri poslanci so ob sprejemanju novele opozarjali tudi na izjave nekdanjega člana svetovalne skupine za covid-19 in epidemiologa Maria Fafangla, ki je minuli teden pred preiskovalno komisijo DZ dejal, da je bila njegova vloga v skupini marginalna in da so bili predlogi epidemiologov premalo slišani. Slišati je bilo še, da je sprejemanje novele, ki vladi dopušča arbitrarno sprejemanje ukrepov, problematično tudi zaradi nedavnih napovedi premierja Janeza Janše, da bo država v primeru nezadostne precepljenosti jeseni ponovno popolnoma zaprta.
Koalicija: Vsega ni mogoče predvideti
V koaliciji so medtem poudarjali, da novela na primeren način odgovarja na očitke ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih določil. Glede pomenske odprtosti določil so nekateri koalicijski poslanci pojasnjevali, da je nemogoče že danes napovedati, kakšni ukrepi bodo v prihodnje še potrebni za zajezitev morebitnih novih nalezljivih bolezni. Sprejem podlage za stroge ukrepe, ki posegajo v človekove pravice, so utemeljevali s tem, da je najpomembnejša pravica zdravje. Poslanec SMC Dušan Verbič je denimo dejal, da med epidemijo »ne moremo dati vseh pravic na prvo mesto«. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je povedal, da široka razprava o noveli ni bila mogoča, saj da je dalo ustavno sodišče poslancem le dva meseca časa, da zakon popravijo.
