Napovedi nekaterih mednarodnih in domačih institucij o predvideni gospodarski rasti so za okoli pol odstotne točke nižje, kot naj bi po neuradnih informacijah v svoji spomladanski napovedi ocenil vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Čeprav je spomladansko poročilo Umarja pripravljeno, vlada z njegovo obravnavo že nekaj tednov zavlačuje. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred dnevi povedal, da želi vlada preveriti, »ali so vsi vstopni parametri za napoved realni ali ne«, in zavrnil navedbe, da naj bi vlada zavlačevala z obravnavo dokumenta, ker naj bi napoved kazala na poslabšanje gospodarske rasti. »Umarjeve napovedi bi se lahko izkazale za malce preveč pesimistične oziroma podvrednotene,« je dejal. Pri ekonomistih, tudi nekdanjih finančnih ministrih, je ta izjava povzročila nemalo začudenja in dvignjenih obrvi. Ne zgolj zato, ker finančne zadeve komentira notranji minister, ampak tudi zato, ker imajo sami z Umarjem povsem drugačne izkušnje.
Vladni urad prej optimističen kot pesimističen
Vlade sestavljajo proračunske dokumente praviloma na podlagi več napovedi različnih ustanov, ne zgolj napovedi vladnega urada. Čeprav je ta na papirju neodvisen, direktorja imenuje vlada, zato so lahko take napovedi ugodnejše od drugih, pravi nekdanji finančni minister in profesor na ekonomski fakulteti Dušan Mramor. »Minister Hojs ni kompetenten za ocene o tem, ali je Umarjeva napoved pravilna ali ne. Finančni minister si tako oceno lahko privošči, notranji pač ne,« je poudaril. Tudi njegov profesorski kolega Mojmir Mrak meni podobno. Ne spominja se, da katera koli pretekla vlada ne bi obravnavala Umarjeve napovedi. »Še zlasti zanimivo pa je, da te zadeve komentira minister za policijo in prevprašuje delo urada, ki se z makroekonomskimi projekcijami ukvarja 30 let. Kdo lahko vstopne parametre bolj realno oceni kot ta urad, in to vladni urad?« je bil jasen Mrak.
Fiskalni svet je tako že pred več kot tednom dni opozoril vlado, da mu še vedno ni posredovala v oceno predloga okvirja za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023–2025 in osnutka programa stabilnosti 2022. Rok se je iztekel pred desetimi dnevi. Zakon o fiskalnem pravilu veleva, da mora vlada fiskalnemu svetu oba dokumenta posredovati najkasneje 20 dni pred rokom za oddajo programa stabilnosti evropski komisiji, to je do konca aprila. Vlada se na opozorilo fiskalnega sveta ni odzvala.
Neugodno za rejtinge
»Vlada bo verjetno takoj po volitvah sprejela Umarjevo napoved, saj druge izbire pravzaprav nima, kajti program za stabilnost mora biti narejen na makroekonomskih projekcijah. Dvomim, da bodo ta dokument sestavili v dveh dneh,« razmišlja Mrak. »Kaže, da preprosto ne želijo dati podatkov v javnost pred volitvami,« domneva.
»Če drži neuradna ocena o 4,2-odstotni rasti, je to še vedno relativno ugodna napoved, zlasti v primerjavi z napovedmi drugih institucij, zato ne razumem povsem, zakaj jo vlada skriva. To, da bo gospodarska rast zaradi vojne v Ukrajini nižja od predvidene, je logično in ni slovenska posebnost,« se čudi Mrak. Tudi Ekonomski inštitut Pravne fakultete (EIPF), ki redno pripravlja napovedi za Slovenijo in območje evra za londonski Consensus in španski Focus Economics ter Evropsko centralno banko, bo zaradi vojne v Ukrajini oba modela ponovno in v celoti rekalibriral, je povedal Velimir Bole z EIPF. Prvič so to naredili že januarja, zaradi konca epidemije. Mramor je hkrati spomnil na analizo EIPF, v kateri so primerjali, kako učinkovito so države ekonomsko ukrepale med epidemijo leta 2020. Slovenija je bila med najbolj neučinkovitimi. Za enak ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila precej manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za razvoj. Najboljši sta bili Danska in Irska, ki sta najbolj učinkovito porabili izposojeni denar, da sta nevtralizirali negativne vplive na gospodarstvo. Slovenija je bila v primerjavi z Dansko in Irsko 50-odstotno učinkovita. Če bi ukrepali enako učinkovito, bi se lahko zadolžili za polovico manj, kot smo se.
»S skrivanjem Umarjeve pomladanske napovedi želi vlada očitno pred volitvami prikriti povečano luknjo v javnih financah, da si ne bi koalicijske stranke tik pred volitvami poslabšale rejtingov in da jih ne bi volilci zaradi tega kaznovali,« meni tudi profesor Jože P. Damijan in poudarja, da je to absolutno neodgovorno do vzdržnosti javnih financ, do države in državljanov.
Luknja bo večja od predvidene
Mramor pojasnjuje, da je med 4,2 in 4,7 - gospodarsko rastjo, ki naj bi si jo želela vlada - ogromna razlika. »Pol odstotka nižja rast BDP, brez upoštevanja inflacije, vpliva med drugim na dolg države, saj je najbolj uporabljen indikator dolg države v odstotkih BDP,« je pojasnil Mramor. Kazalnik se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki države kot delež BDP; če je BDP višji, je izkazan dolg primerljivo manjši in obratno. Posledično je zadolževanje za državo lahko dražje.
Tudi Damijan razlaga, da je razlika v pol odstotne točke slabši napovedi lahko enormna: ob nižji oceni rasti BDP bodo nižji tudi predvideni prihodki proračuna, kar poslabša javnofinančni saldo. »Drugi vidik tega problema je, da pride do manjšega zmanjšanja javnega dolga glede na BDP, kot je predvideno. Z obojim se poslabša makroekonomska slika države, predstavljena tudi v programu stabilnosti, kar ima lahko za posledico vpliv na povečanje cene zadolževanja,« je pojasnil. Popravek gospodarske rasti za eno odstotno točko navzdol pomeni poslabšanje predvidenih fiskalnih prihodkov za okoli pol odstotne točke in s tem poslabšanje javnofinančnega salda za približno pol odstotka BDP. »Če k temu dodamo še poslabšanje fiskalnih prihodkov za približno 750 milijonov evrov (1,5 odstotka BDP) zaradi spremembe zakona o dohodnini, bo ob poslabšani napovedi gospodarske rasti oboje imelo kar dramatičen učinek na javne finance,« je rekel Damijan. »Ob znižanju napovedi rasti BDP za pol odstotne točke in zmanjšanju prihodkov za 1,5 odstotka BDP zaradi dohodninskih sprememb lahko to pomeni poslabšanje javnofinančnega salda za 2 odstotka BDP,« pojasnjuje.
Predlogi javnofinančnih dokumentov so bili sprejeti na podlagi predvidenih višjih stopenj rasti, posledice pa so jasne: »Tisto, kar je bilo sprejeto, ni več realno, je preveč optimistično, zato bo treba sprejeti rebalans proračuna, in to zelo hitro po volitvah. Zaradi nižje rasti bodo prihodki nižji od načrtovanih, odhodki so fiksirani, kar pomeni, da bo proračunska luknja večja od predvidene,« je strnil Mojmir Mrak.
Bonbončki vladne bomboniere
Vlada je bila v minulih dveh letih radodarna z izplačili iz proračuna. Marčevski nabor vladnih ukrepov, solidarnostnih pomoči za nekatere skupine prebivalstva, ki jih je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec opisal kot »bomboniere«, so le zadnji bonbončki za prebivalstvo, ki jih vlada deli že dve leti.
Letošnjo zimo je vlada najranljivejšim skupinam prebivalstva namenila enkratni solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov. Energetski vavčer je prejelo kar 710.000 državljanov: upokojenci, prejemniki denarne socialne pomoči, upravičenci do otroškega dodatka in dodatka za veliko družino ter rejniki. Gospodinjstva so hkrati za tri mesece oproščena plačevanja omrežnine, kar je po glavi udarilo elektrodistribucijska podjetja. Upokojenci so pravzaprav že s prvim protikoronskim paketom prejeli tudi prvi solidarnostni dodatek, poleg njih pa so solidarnostni dodatek v višini 150 evrov takrat prejeli še vsi upravičenci do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Vlada je te prve ukrepe sprejela aprila 2020 in nato decembra istega leta s sedmim protikoronskim paketom upokojencem s pokojninami, nižjimi od 714 evrov, znova odobrila enkratni solidarnostni dodatek v višini med 300 in 130 evri. Hkrati z upokojenci so krizni dodatek v višini 300 evrov takrat prejeli še študenti, prejemniki otroškega dodatka, starši z več otroki, starejši kmetje in zaposleni, ki so prejemali prejemke v višini do dveh minimalnih plač. Starši mladoletnih otrok so konec leta 2020 (izplačilo v 2021) prejeli enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov, vlada je iz proračuna izplačala tudi za 100 evrov višji dodatek za nego otroka in povišala dodatek za velike družine. Vsi starši novorojencev so v času epidemije v letu 2021 prejeli enkratni solidarnostni dodatek v višini 500 evrov. Tudi kmetje z nizkimi prejemki, ki so starejši od 65 let, so leta 2021 prejeli dodatek v višini 150 evrov. Konec lanskega leta so upokojenci znova prejeli enkratni solidanostni dodatek.
