V Levici in Vesni ter Svobodi so zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport, na kateri so želeli odpreti vprašanje Mijičeve politične odgovornosti in primernosti. Poslanec Resnice se namreč sooča z očitki o dolgovih svojega podjetja Progros. To delavcem in državi že več kot leto dni dolguje več deset tisoč evrov, minuli teden pa je odmevalo tudi razkritje, da Mijič na trgu išče nove delavce in jim obljublja visoke plače. Mijič se je znašel tudi pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije.
Poslovnik DZ določa, da mora biti seja izvedena 14 dni po vloženi zahtevi, kar bi torej pomenilo, da bi morali člani odbora za gospodarstvo o tej temi razpravljati najkasneje v prihajajočem tednu. A je predsednik odbora Potnik (Demokrati) sklic seje zavrnil, kot razlog pa navedel, da tema, ki jo zahtevajo predlagatelji seje, ne sodi v delokrog odbora, ki ga vodi. "Morebitna vprašanja, ki se nanašajo na mandat, imuniteto, položaj ali pravice poslanca, poslovnik ureja ločeno in jih v obsegu iz 36. člena uvršča med naloge mandatno-volilne komisije," je sporočil v odgovoru na zahtevo za sklic seje.
O javnih financah v mandatu Golobove vlade
Odbor za finance bo v četrtek na zahtevo poslancev vladnih strank in Resnice razpravljal o javnih financah v času prejšnje vlade. Predlagatelji namreč želijo razpravo o "neodgovornem upravljanju javnih financ v času vlade Roberta Goloba". Mandat te je po njihove prepričanju zaznamovalo pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnih sredstev ter neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja.
Predlagatelji nujne seje odboru v sprejem predlagajo dva sklepa, in sicer da odbor za finance priporoča vladi, da v roku šestih mesecev opravi revizijo porabe javnega denarja vlade pod vodstvom Roberta Goloba v času opravljanja tekočih poslov ter da odbor priporoča vladi, da do konca leta 2026 preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.
Skupni odhodki štirih blagajn javnega financiranja so sicer v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov, kar je za 1,15 milijarde evrov oz. za 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2025. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih leta 2026 višji za kar 15,6 odstotka glede na enako obdobje lani, proračunski primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP.
Knovs o opravljenem nadzoru na policiji glede afere Black Cube
Člani Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se bodo na četrtkovi seji seznanili z zapisnikom o junijskem nadzoru na sedežu Generalne policijske uprave.
Knovs je namreč 11. junija na policiji opravil nadzor v zvezi s podatki, predanimi tožilstvu, v zadevi Black Cube. Za to so se po besedah predsednice komisije Janje Sluga (Svoboda) odločili zaradi špekulacij nekaterih članov Knovsa in drugih v zvezi z dokazi v tej aferi.
Janja Sluga sicer ob napovedi nadzora ni izpostavljala imen, je pa poslancu SDS in članu Knovsa Žanu Mahniču očitala zlorabo pooblastil, kršitev zakona in poslovnika, pa tudi reinterpretacijo, ki omogoča špekulacije, ko je na seji DZ razpravljal o podatkih, s katerimi naj bi se seznanil na seji Knovsa. Mahnič je namreč na eni izmed izrednih sej DZ spregovoril o aferi Black Cube in med drugim dejal, da ni "niti enega dokaza, in to smo tisti, ki smo bili včeraj (v začetku junija, op. p.) na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, slišali, da je te posnetke posnela agencija Black Cube".
Kandidaturi za namestnika varuha in novo zagovornico načela enakosti
Na klopeh mandatno-volilne komisije pa bosta predloga dveh imenovanj, kandidat za namestnika varuhinje Jože Ruparčič in kandidatka za zagovornico načela enakosti Barbara Zupančič.
Vnovično imenovanje Ruparčiča za svojega namestnika je DZ predlagala varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Mandat je Ruparčiču sicer že potekel. Na razpis za zbiranje predlogov možnih kandidatov pa so prispeli predlogi za deset možnih kandidatov oz. kandidatk.
Varuh ima najmanj dva in največ štiri namestnike. Po zakonu o varuhu človekovih pravic namestnico oz. namestnika na predlog varuha imenuje DZ, o predlogu pa odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga. Mandat namestnika traja šest let, po njegovem poteku pa je lahko znova imenovan. Mesta namestnikov trenutno že zasedajo Ivan Šelih, Miha Horvat in Dijana Možina Zupanc.
Kandidatka za zagovornico načela enakosti pa je dosedanja direktorica Listine raznolikosti Slovenija Barbara Zupančič, ki jo v imenovanje DZ predlaga predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zagovornik je imenovan za dobo petih let, z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.