Minuli konec tedna so se starši otroka, ki po oceni triažne medicinske sestre ni potreboval takojšnje oskrbe, sprli z osebjem ljubljanske pediatrične nujne pomoči. Otroka je videl tudi zdravnik, so zatrdili v ljubljanskem zdravstvenem domu, ekipa zaposlenih pa se je ob stopnjevanju nasilja zaprla v ambulanto. Starši, ki so zdravniku grozili s smrtjo, so skušali vdreti vanjo, so pojasnili v zdravstvenem domu. Družina je odšla tik pred prihodom policije. Kakšne težave je imel otrok, v zdravstvenem domu ne razkrivajo. Potrdili pa so, da so ga preusmerili v dežurno službo njegovega domačega kraja. Iz katere občine je družina, ni znano. Starši bolne otroke v Ljubljano večkrat pripeljejo zato, ker v domačem kraju nimajo stalnega dostopa do pediatrične pomoči. Prihodi družin iz drugih občin so po naših informacijah že večkrat pripeljali do sporov z osebjem, ki pa praviloma niso eskalirali.

Dežurna služba ni povsod enaka

V ljubljanski pediatrični nujni pomoči poleg otrok iz glavnega mesta obravnavajo še paciente iz primestnih občin. To velja za Brezovico, Ig, Dobrovo, Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode, Škofljico, Velike Lašče in Vodice, je razvidno iz obvestila, ki je nalepljeno v tamkajšnjih prostorih. Nenujnih pacientov z drugih območij ne morejo obravnavati, saj imajo dežurno službo zagotovljeno tam, kjer bivajo, obveščajo obiskovalce.

Dostop do pediatrične pomoči je v državi neenakomeren. V manjših krajih je nujna medicinska pomoč organizirana tako, da lahko tam dežura kateri koli zdravnik, je pojasnila vodja ljubljanske pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš. V Ljubljani pediatri preglede otrok po drugi strani opravljajo tudi sredi noči in ob koncih tedna. Tamkajšnji zdravniki posledično obravnavajo tudi številne otroke iz širše osrednje Slovenije. Za to jih je enostavno premalo, je jasna Grmek Martinjaš: »Trenutno si s to organizacijo in s sedanjim ljubljanskim kadrom ne moremo privoščiti tako široke oskrbe. Predvidevamo, da bo to rešeno, ko bo vzpostavljen pediatrični urgentni center s pediatri iz širše osrednjeslovenske regije. To naj bo čim prej.« Ideja o pediatričnih urgencah je znana že leta, a ni bila nikoli uresničena. Zagotovil zdravstvenih oblasti, da bo taka možnost oskrbe urejena v bližnji prihodnosti, v ljubljanskem zdravstvenem domu za zdaj nimajo.

Gneča v Ljubljani

V trenutnih razmerah ekip ne morejo več povečevati, ugotavlja Tatjana Grmek Martinjaš, saj zdravnikov ni dovolj. Če bi dežurstva prenehali specialisti, ki pri svoji starosti nimajo več takšne obveze, bi dežurna služba po njeni oceni razpadla. Okoliškim zdravstvenim domovom so že večkrat poslali dopis, naj poskrbijo, da bodo otroci k zdravniku namesto v Ljubljano hodili v kraju svojega bivanja. V vsakem primeru pa v zdravstvenem domu ne dopuščajo nasilja, so sporočili. »Delamo po pravilih, delamo strokovno in v dobro vseh otrok. Želimo pa, da starši naše odločitve spoštujejo,« je dejala Katja Dejak Gornik, pediatrinja in predstojnica enote Vič - Rudnik. Zdravnik, ki je otroka obravnaval, je po nasilnem dogodku bolniško odsoten.

Starši težko presodijo,
kako hudo je

Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je poudarila, da nasilje ni sprejemljivo. »Obenem bi lahko marsikaj razrešili že dogovori med občinami,« je prepričana. Z boljšim sodelovanjem ne bi dosegli le enakomernejšega dostopa do pediatrične pomoči, je izpostavila, ampak tudi enakomernejše obremenitve zaposlenih v zdravstvu. Težave v organizaciji se po drugi strani ne smejo lomiti na plečih otrok in njihovih svojcev, meni sogovornica. Starši po njenih besedah ne nazadnje težko presojajo, kako resno je stanje njihovega otroka. V dilemi pa je po njenem vendarle bolje, da otroka v nujni pomoči pregledajo, kot da ga ne – tudi če prihaja iz kakšne bolj oddaljene občine.