Med evropskimi kmeti, tudi slovenskimi, vre zaradi trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja. O njegovih posledicah so na pobudo opozicijske SDS spregovorili tudi na nedavni seji državnozborskega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Negativnih posledic za kmetijstvo Evropske unije bo razmeroma malo. Zaradi rapidno upadajoče konkurenčnosti vodilnih industrijskih sektorjev so zelo vprašljivi tudi pozitivni učinki tega sporazuma. Zato je morda na mestu vprašanje, ali je ta sporazum sploh prioriteten. EU se spopada s številnimi mnogo pomembnejšimi izzivi. Sporazumi, kakršen je Mercosur, mogoče te izzive zameglijo. Morda mu tudi posvečamo preveč pozornosti, medtem pa nam, povedano karikirano, domača hiša gori ali se podira,« je bil kritičen agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Kot domneva, sta prehranski sektor razdražili lahkotna pragmatičnost in nenačelnost evropske komisije, ki na svojem ozemlju desetletja vzpostavlja visoke standarde pri proizvodnji hrane, po drugi strani pa sklepa preferencialne sporazume z državami, kjer so pogoji in standardi neprimerljivo drugačni. »Iz tega izhaja vprašanje, kaj pravzaprav želi EU. Iskreno, ne preseneča me nemir med deležniki, ki odraža splošno nezadovoljstvo nad upravljanjem Unije,« je poudaril agrarni ekonomist.
Brazilska govedina med najkakovostnejšo na svetu
Aleš Kuhar je ob vprašanju, kaj omenjene štiri južnoameriške države že zdaj izvažajo v Evropo, izpostavil goveje meso. »Te države so pač od boga ali od ne vem koga dobile danosti za rejo govedi, ki je objektivno med najkakovostnejšimi na svetu. Vzpostavili so tudi nekaj izredno sodobnih oskrbnih sistemov, kjer to vrhunsko surovino predelajo v premijsko butično meso, ki ga slehernik v Sloveniji in v EU zelo redko ali nikoli ne kupi. Govorimo o specialnih rezih najboljše govedine, namenjene restavracijam. Ta surovina prihaja iz ločenih govedorejskih sistemov, kjer so pogoji usklajeni z zahtevami EU, torej brez uporabe antibiotikov in sintetičnih hormonov kot rastnih promotorjev. Gre za visokokakovostno goveje meso iz pašne reje. Zelo bi bil vesel, če bi se mnogo več ukvarjali s tem, kako v Sloveniji, ki ima ravno tako odlične naravne danosti za pridelavo vrhunskega mesa govedi, vzpostaviti sisteme, ki bodo sposobni potrošniku, javnim zavodom in gostincem zagotoviti vrhunsko govedino. Sprašujem se, zakaj vrhunske slovenske restavracije kupujejo brazilsko govejo pljučno pečenko. Tudi zato, ker je slovenska agroživilska veriga pač ne more zagotoviti,« je za Dnevnik dejal Kuhar. Po njegovih besedah takšna govedina v Evropo že zdaj prihaja zgolj v okviru preferencialnih kvot in posebnih carinskih dogovorov, kajti trg mesa govedi je v EU izredno visoko zaščiten. »Uvoza govedi pod običajnimi carinskimi pogoji ni,« je pripomnil Kuhar, ki bi želel umiriti žogo in ustaviti govorice, češ da bo evropski trg preplavljen z nekim nekakovostnim Mercosur blagom.
Cenena surovina v mesnih izdelkih
Kuhar je dejal, da bi bilo po morebitni sklenitvi dogovora mogoče na leto po 7,5-odstotni carinski stopnji iz držav Mercosurja uvoziti slabih 100.000 ton govedine, ki ustreza evropskim standardom reje in kakovosti. »To je manj kot 1,7 odstotka letne porabe govedine v EU. Za omejene količine blaga, s katerimi že trgujemo, bo torej določena maksimalna letna uvozna količina, tako imenovana tarifna kvota, za katero bo veljala znižana carinska stopnja. Ko in če se bo letna tarifna kvota zapolnila, avtomatsko velja izredno visoka carinska dajatev, po kateri ni racionalno uvažati v EU. Torej ne bo katastrof. Prosim, da temu verjamemo,« poziva Kuhar.
Poleg količinsko majhnega uvoza vrhunskega, restavracijskega govejega mesa je izpostavil tudi uvoz tako imenovanih užitnih govejih klavniških odpadkov iz teh držav. Gre za zamrznjeno govejo surovino, namenjeno izključno predelavi v konzervirane izdelke, za tako imenovani corned beef (nasoljena govedina) in podobne nizkocenovne izdelke. »Ta kategorija surovine za predelavo prav tako že zdaj v velikih količinah prihaja v EU, kupci pa so največji nemški in poljski proizvajalci nizkocenovnih izdelkov. Ti so na voljo tudi v nekaterih slovenskih trgovskih sistemih, toda te debate doslej nisem slišal,« je navedel Kuhar. Po njegovi oceni v Slovenijo ne morejo priti velike količine te surovine, jo pa na naše trgovske police dobimo v tujih mesnih izdelkih.
Brazilski JBS ima velike predelovalne obrate tudi v Evropi
Kuhar je nadalje izpostavil, da uvoz govedi v EU že desetletja poteka prek hčerinskih podjetij v lasti južnoameriškega kapitala. Brazilski JBS, ki je največji proizvajalec mesa na svetu, pokriva skoraj polovico brazilskega uvoza ter ima v Franciji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji velike predelovalne obrate.
»Ta evropska podjetja so že zdaj središče uvoza zamrznjene govedine iz držav Mercosurja,« pravi Kuhar. »Zagotavljajo surovino za proizvodnjo izdelkov za zadovoljnega potrošnika, ki dobi poceni izdelke najnižje kakovosti. V Veliki Britaniji ima to podjetje vzpostavljeno celotno proizvodno-predelovalno verigo za perutninsko meso in je med dominantnimi igralci na trgu. Treba je poudariti, da imamo v EU tudi mesna podjetja, ki so v lasti kitajskega kapitala. Drugi največji proizvajalec mesa na svetu je nekoč ameriški, zdaj kitajski Tyson. Ta ima svoje farme in podjetja za meso prašičev, perutnine in govedi tudi mnogo bliže Sloveniji.« Kuhar priznava, da je sprva spregledal, da so v ozadju sporazuma z državami Mercosurja tudi interesi globalnih agroživilskih multinacionalk, ki imajo svoje proizvodne obrate in velike pogone v EU. In tem gospodarskim subjektom z brazilskim lastništvom ta sporazum po njegovem močno koristi.
Skrbi ga med
Kar zadeva perutnino, po Kuharjevih navedbah Evropa iz držav Mercosurja povečini uvaža zamrznjeno meso, namenjeno proizvodnji visoko procesiranih živil. Nekatere države blizu nas, kot sta Makedonija in Srbija, še vedno kupujejo tudi zamrznjene brazilske piščance, preostala Evropa pa v glavnem ne. Uvozna kvota za perutnino bo po sporazumu znašala 180.000 ton, kar je slaba dva odstotka porabe perutnine v EU.
Kuhar meni, da je lahko evropskega kmeta in potrošnika, kar zadeva perutnino, morda strah tudi Ukrajine. »Globalni perutninski sektor je zelo usmerjen v ameriški tehnološko-poslovni model. Brazilija in druge države Mercosurja so se živinoreje in vodenja prehranskega sistema naučile od ZDA. In podoben kmetijsko-živilski sektor gradi tudi Ukrajina. EU je v zadnjem desetletju močno spremenila odnos do Ukrajine in s tem tudi do uvoza kmetijskih surovin od tam. Pred desetletjem so ukrajinskega piščanca v EU močno problematizirali; ni bilo razlike v politični percepciji med ukrajinskim in brazilskim intenzivno prirejenim piščancem. Glede tega se ne smemo slepiti,« je neposreden Kuhar, ki ga liberalizacija skrbi tudi pri medu. »Gre za izredno kompleksen izdelek, katerega analitika je zelo draga. Na področju prehrane si človek težko predstavlja večje razlike med poslovnimi praksami držav Mercosurja in slovenskim butičnim čebelarstvom,« je še posvaril.