Primer družine iz Severne Primorske, o katerem smo poročali včeraj, je osvetlil problematiko šolanja osnovnošolskih otrok na domu. V Sloveniji je takšno šolanje dopustno; v skladu z zakonom morajo učenci opraviti izpite iz vseh predmetov, ki jih imajo njihovi vrstniki v šoli. V letošnjem šolskem letu se na domu izobražujeta 602 otroka.
Šolanje šoloobveznih otrok na domu ni splošno uveljavljena pravica v državah članicah EU. Na Nizozemskem je, denimo, dostopno zgolj v izjemnih primerih in je večinoma težko dosegljivo. Na Malti in v Nemčiji ne poznajo alternativ obveznemu obiskovanju osnovne šole. V Nemčiji je izobraževanje na domu dovoljeno le začasno, na primer v primeru bolezni. Staršem in skrbnikom, ki otrokom ne omogočajo obveznega šolanja, grozijo denarne ali celo zaporne kazni.
Nemški mediji so letos poročali o starših iz okrožja Borken (Severno Porenje - Vestfalija), ki so se sklicevali na verske razloge in želeli svoje otroke šolati s pomočjo zasebnega združenja za svobodno krščansko šolanje na domu. Upravno sodišče v Münstru je tožbo staršev zavrnilo in pritrdilo odredbi šolskega nadzornega organa, da morajo starši otroke vpisati v šolo. Sodba še ni pravnomočna.
Otrok ne vpisujejo zaradi verskih ali zarotniških prepričanj
Lani je odmeval primer iz Mecklenburga - Predpomorjanske, kjer fant od poletja 2021 ni obiskoval osnovne šole. Njegovo mater so oblasti najprej dvakrat denarno kaznovale, nato jo je sodišče obsodilo še na petmesečno pogojno kazen z dveletno preizkusno dobo. Po poročanju časnika Ostsee-Zeitung je povezana s skrajno desnim, protidemokratičnim in konspirativnim gibanjem Reichsbürger.
Staršem, ki otrok ne želijo vpisati v šolo, a hkrati nočejo kršiti nemške zakonodaje, pogosto preostane le selitev v tujino. Priljubljena destinacija je Danska, kjer ustava dopušča šolanje na domu, če starši zagotovijo izobrazbo, primerljivo z ravnijo javnih šol. Nadzor izvajajo občine.
»Šolski begunci« v obmejni pokrajini
Der Spiegel je poročal o družini Betz, ki se je oktobra 2023 naselila v Padborgu ob nemški meji. »Smo šolski begunci,« je dejala mati Isabel Betz, ki je zapustila službo in zdaj skrbi za izobraževanje svojih sinov. Najema zasebne inštruktorje iz Nemčije, večino predmetov pa se Tammo in Niclas učita prek ameriške spletne šole Clonlara.
Čeprav pri učnih vsebinah nimata težav, pešata pri stikih z vrstniki. Raziskovalec Heinz-Elmar Tenorth opozarja, da šolanje na domu pomeni socialno izolacijo privilegiranih družbenih skupin. Pomanjkanje integracije skrbi tudi Rasmusa Elkjæra Larsena, ki v Padborgu nadzira tovrstno izobraževanje. »Nekateri bi naše svoboščine izkoristili za izgradnjo vzporedne družbe,« opozarja danski lokalni politik.
V Južni Jutlandiji se na domu šola okoli 200 otrok, veliko jih je iz Nemčije. Občine so novembra 2024 zvezno ministrstvo za izobraževanje opozorile na težave pri nadzoru, ocenjevanju znanja in integraciji otrok. Terjale so večjo podporo in zakonske predpise, ki bi natančneje opredeljevali obveznosti družin. Izrazile so tudi zaskrbljenost za socialno blaginjo otrok in razvoj njihovih socialnih veščin. Ministrstvo se je seznanilo z dopisom, zahtev pa ni upoštevalo. »Ne moremo reševati problemov nemške družbe,« je razočaran Larsen.
Otroka iz severnoprimorske družine, o kateri smo poročali v Dnevniku, nista opravljala zakonsko predpisanih izpitov, saj sta bila vpisana v ameriško spletno šolo, ki v Sloveniji ni veljavna. Pristojni organi so ju odvzeli družini, staršema so začasno prepovedali vsakršne stike z njima in zoper njiju sprožili postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Starša očitke zavračata, za vse vpletene velja domneva nedolžnosti.