Tako na Občini Škofja Loka kot v Civilni iniciativi Loka, mesto vseh tudi po izdaji gradbenega dovoljenja vztrajajo pri nasprotovanju gradnji male hidroelektrarne (MHE) Puštal na Poljanski Sori. Ker je občina vložila pritožbo na izdano gradbeno dovoljenje, to še ni postalo pravnomočno, postopki pa se nadaljujejo.
Pobude za izgradnjo male hidroelektrarne na območju pri Hudičevi brvi se sicer pojavljajo že dolga leta, na škofjeloški občini pa so ob tem nedavno vnovič spomnili, da so v dosedanjih postopkih opozarjali na številna odprta vprašanja in za poseg niso podali soglasja. Kot lastnica zemljišča, ki meji na območje načrtovane gradnje, je občina, kot že omenjeno, že dvakrat (prvič leta 2022, drugič pa leta 2024) izkoristila pravna sredstva in se pritožila na izdano gradbeno dovoljenje.
Nova dejstva po uničujoči ujmi
Pomemben premik v postopku predstavlja tudi odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je Civilni iniciativi Loka, mesto vseh lani končno priznalo status stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Civilna iniciativa tako lahko aktivno sodeluje v postopku, podaja pripombe in opozarja na vprašanja, povezana s posegom v prostor, med drugim tudi z vidika poplavne varnosti.
Skupaj s prebivalci, združenimi v omenjeni civilni iniciativi, ki so minuli četrtek zbrali več kot tisoč podpisov proti gradnji MHE Puštal, si bodo na občini še naprej prizadevali za celovito presojo vseh vplivov načrtovanega posega na okolje, prostor in varnost ljudi, pri tem pa posebej izpostavljajo nova dejstva in izkušnje po poplavah avgusta 2023.
Na občini so pojasnili, da bodo tudi v nadaljevanju postopka zastopali stališče, da je treba pri odločanju o posegih v prostor dosledno upoštevati javni interes, varovanje okolja in zagotavljanje poplavne varnosti. Nejasnosti vidijo tudi v vplivu na kopalno območje Puštal, prav tako jih skrbi varnost kopalcev.
V civilni iniciativi med drugim odločno zahtevajo takojšnjo ustavitev postopka in razveljavitev gradbenega dovoljenja za MHE Puštal, njihove zahteve pa, kot so vnovič izpostavili, temeljijo na neizpodbitnih dejstvih, »da je objekt načrtovan v pretočnem profilu hudourniškega vodotoka z dokazano povečano poplavno ogroženostjo, kar pomeni neposredno povečanje tveganja za njihova življenja in premoženje, učinkovitost načrtovanih protipoplavnih ukrepov, ohranitev Hudičeve brvi in zgodovinsko identiteto Škofje Loke«.