V zdravstvu so se prepreke pri krajšanju čakalnih dob pojavile že v prvih dneh, odkar velja nova interventna zakonodaja. Prav hitrega pospeška pri zdravljenjih ne gre pričakovati že zaradi dopustov in obolevanja zaposlenih za covidom-19, poleg tega se v javnih bolnišnicah po naših informacijah pojavljajo tudi težave z motivacijo zaposlenih za dodatno delo. Posebni dodatki, ki jih obeta interventna zakonodaja, so predvideni za zaposlene v osnovnem zdravstvu, obstoječe »karte« pri nagrajevanju pa so v bolnišnicah že uporabili.
»Velika zagata«
»V javnih zdravstvenih zavodih je pri skrajševanju čakalnih dob velika zagata,« je včeraj potrdil Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Ob prejšnjem programu krajšanja vrst so lahko zaposleni prejeli dodatek za delovno uspešnost, ki je lahko segel do 50 odstotkov osnovne plače, je spomnil Pintar. »Zdaj pa tega v zakonodaji ni. Program zdravljenj, ki ga izvedejo zavodi, bo plačan. Ni pa nam jasno, kako naj zavodi pri tem stimulirajo svoje zaposlene,« je dejal. To težavo bi bilo po oceni Pintarja smiselno urediti z zakonsko novelo, ki jo v vladi že omenjajo.
Da so težave zelo verjetne, so v zdravstvenih zavodih sicer opozarjali že pred sprejemom interventne zakonodaje. Zavodi lahko zaposlenim sicer plačajo nadurno delo in 20 odstotkov dodatka za povečan obseg dela. Sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi pa je zaradi obstoja elementov delovnega razmerja prepovedano, so opozarjali v združenju. Možnosti dodatnega nagrajevanja zaposlenih za več zdravljenj, kot jih predvideva redni program, so tako močno omejene. V bolnišnicah, kjer je osebja že tako premalo, pa so te poti tudi že izkoriščene, so izpostavljali v združenju. Koncesionarji pri nagrajevanju nasprotno nimajo omejitev, dodaja Pintar.
Vsa zdravljenja, ki jih zmorejo opraviti izvajalci v javnem sistemu, bodo plačana od letošnjega septembra do konca prihodnjega leta. Spomnimo, da koncesionarje in javne zavode v krajšanje čakalnih dob oblasti tokrat vključujejo sočasno. Če bodo vrste vseeno ostajale predolge, pa nameravajo vanj zajeti še čiste zasebnike.
Enake plače, različne obremenitve
Javne bolnišnice so omejene tudi, ko gre za število nadur ali količino pogodbenega dela, izpostavlja ekonomist Maks Tajnikar. Plačilo vseh opravljenih zdravljenj je tako vsaj teoretično koristno za same bolnišnice, ne pa tudi za tamkajšnje zaposlene. Po oceni Tajnikarja bi bilo treba to urediti s spremembo zakonodaje. Težava je po njegovem tudi v tem, da ni dorečeno, kaj bi moral zaposleni opraviti znotraj rednega delovnega časa. »Zdaj na primer ne vemo, kdaj zdravnik opravi dovolj dela za svojo osnovno plačo in kdaj začne ta obseg dela presegati,« opaža Tajnikar. Po njegovih besedah tudi ni razjasnjeno, kdaj je posameznik v matični ustanovi opravil dovolj in sme na popoldansko delo v druge javne zavode, pri koncesionarjih ali pri čistih zasebnikih. Dosedanje analize delovnih procesov v bolnišnicah kažejo, da so zaposleni ob enakih plačah obremenjeni zelo različno, je spomnil. »Dokler ne bo nihče uredil niti tega, da si bodo vsi zaposleni zaslužili svojo plačo, je pri skrajševanju čakalnih dob nemogoče doseči učinke,« je jasen Tajnikar. Vzpostavljanje enakih principov pri vseh izvajalcih bi bilo po njegovem mogoče zagotoviti prek holdinga slovenskih bolnišnic. Dokler o tem odloča vsak zavod zase, pa po oceni Tajnikarja ne moremo pričakovati, da bo bolje.
