V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) se zavzemajo za uvedbo finančne spodbude, ki bi otrokom in mladostnikom olajšala dostop do organiziranih prostočasnih dejavnosti. Predlagali so, da bi vsakemu otroku med 6. in 18. letom iz državnega proračuna dodelili 100 evrov letnega dobroimetja. Starši ali skrbniki bi ga lahko namenili za plačljive prostočasne dejavnosti zunaj šolskega kurikula in za organizirane dejavnosti med počitnicami, so predvideli. Redne plačljive aktivnosti so namreč za marsikoga nedosegljive. Sredstva bi bila izplačana neposredno izvajalcem, kot so društva, klubi in zavodi, predvideva pobuda. To bi krepilo transparentnost in omogočilo stabilnejše izvajanje programov na terenu, so ocenili v ZPMS, kjer državi predlagajo pripravo in sprejem zakona o tovrstni kartici. Različni modeli kartic ali bonov v drugih državah – na primer švedski, finski, danski ali islandski – že dokazujejo, da lahko dostopen prosti čas igra ključno vlogo pri preprečevanju socialne izključenosti in pri krepitvi zdravja otrok ter mladih, ugotavljajo v ZPMS. Dobroimetje bi glede na njihov predlog dodelili enemu od staršev oziroma skrbnikov otroka, ki ima stalno bivališče v Sloveniji in pri katerem je otrok prijavljen. Iz državnega proračuna bi bilo treba za to nameniti 27.954.300 evrov, čemur bi prišteli še stroške operativnega vodenja.
Redne plačljive aktivnosti za marsikoga nedosegljive
Med cilji pobude izpostavljajo krepitev notranjih virov moči otrok, zagotavljanje enakih možnosti pri dostopu do kakovostnih prostočasnih dejavnosti in krepitev preventive kot osrednjega pristopa pri skrbi za otroke. V Sloveniji več kot desetina otrok živi pod pragom tveganja revščine, so opozorili, kljub delnemu povečanju dostopnosti plačljivih prostočasnih dejavnosti pa še vedno ostaja 27 odstotkov gospodinjstev, ki vsem otrokom ne morejo omogočiti rednih plačljivih prostočasnih dejavnosti. Spomnili so tudi na porast števila otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju ter slabšanje gibalnih sposobnosti v primerjavi z obdobjem pred pandemijo covida-19. »Verjamemo, da lahko kot široka mreža nevladnih organizacij skupaj premaknemo pomembne mejnike na področju enakih možnosti otrok v Sloveniji – da prostočasne dejavnosti ne bodo privilegij, temveč pravica, uresničljiva za vse,« je ob objavi pobude izpostavila predsednica ZPMS Darja Groznik. Pobudo je podprla pediatrinja in psihiatrinja Anica Mikuš Kos. »Predlagana kartica za prostočasne dejavnosti ponuja veliko možnosti za razvijanje duha skupnosti, povezovanje posameznika s skupnostjo in aktiviranje varovalnih vplivov vključenosti v skupnost ter delovanja v njej,« je zapisala v prispevku, objavljenem v Dnevnikovem Objektivu.
NIJZ: Ključno bi moralo biti aktivno zmanjševanje razlik
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da s pobudo niso podrobneje seznanjeni. Dodali so, da na ministrstvu sofinancirajo programe in projekte, ki otrokom omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, med drugim 12 centrov za družine. Ti izvajajo izobraževalne delavnice, pogovore in predavanja za družine, svetovalno podporo ter različne aktivnosti za otroke, so našteli. Sofinancirajo tudi 16 večgeneracijskih centrov+, kjer so za otroke in mlade največkrat na voljo različne delavnice in počitniška varstva, so dodali. »Udeležba pri vsebinah in aktivnostih, ki jih financira naše ministrstvo v okviru centrov za družine in večgeneracijskih centrov+, je za otroke brezplačna,« so poudarili na ministrstvu. Spomnili so tudi na lanski brezplačen program aktivnega preživljanja prostega časa za otroke z malico in toplim obrokom: »Podoben program je predviden tudi za leto 2026.«
Ob morebitnem uvajanju univerzalnih finančnih ukrepov bi bilo treba po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) posebno pozornost nameniti pogojem dostopnosti. Brez ustreznih spremljajočih rešitev v praksi bi namreč prišlo tudi do poglabljanja razlik med otroki in mladostniki iz različnih okolij, so opozorili. »Ključno je, da bi bil model izvedbe zasnovan tako, da aktivno zmanjšuje – in ne nehote poglablja – razlike v dostopu,« pravijo na NIJZ, kjer izpostavljajo pomen zmanjševanja neenakosti v zdravju. Kakovostno preživljanje prostega časa pomembno prispeva k zdravju in razvoju otrok in mladostnikov ter k socialni povezanosti, so še poudarili na NIJZ.
Iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije so sporočili, da pozdravljajo vsako pobudo, ki preprečuje socialno izključenost in revščino otrok. »Poziv Zveze prijateljev mladine Slovenije razumemo kot jasen indikator stisk, s katerimi se otroci in mladostniki soočajo,« so dodali. Menijo pa, da je treba na državni ravni pristopiti k preverbi že obstoječih ukrepov, namenjenih blaginji otrok, in objektivno oceniti njihove dejanske učinke. »Namesto posameznih rešitev potrebujemo enotno državno strategijo, ki bo okrepila preventivo kot osrednji pristop k preprečevanju socialne izključenosti in zagotovila, da imajo vsi otroci enake možnosti za razvoj svojih potencialov, ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Strategija mora povezati vse razpoložljive vire in ukrepe države v učinkovit sistem, ki bo dejansko dosegel vsakega otroka,« so ocenili v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.