»To je nespoštljivo in nesprejemljivo. Gre za vasi na desnem bregu Save, ki ostajajo brez edine pošte. Najbližja bo tako v Kranju oziroma Stražišču. Zavedamo se, da smo pravzaprav nemočni, a ljudje so ogorčeni, tu je tudi veliko starejših ljudi in povsem drugače je priti na pošto v Mavčiče kot v kakih deset kilometrov oddaljeno…« je za Dnevnik povedal Lojze Ješe, predsednik sveta krajevne skupnosti Mavčiče, kjer so napovedali protest in boj za njihovo pošto.
Nad vse pogostejšim zapiranjem tako imenovanih nedobičkonosnih poštnih poslovalnic po vsej državi so ogorčeni tudi slovenski invalidi. »Pošta Slovenije bo spet zaprla pomembno poslovalnico v Mavčičah med Medvodami in Kranjem. Več kot 2000 prebivalcev omenjenega območja bo ostalo brez svoje pošte. Do Kranja je najmanj deset kilometrov ali pa še več za tiste, ki živijo v bolj oddaljenih vaseh,« se pridružujejo kritikam.
Kaj pravijo na Pošti Slovenije? Bodo zaprte pošte nadomestili z novimi? »Na splošno lahko rečemo, da je večji del nepremičnin, namenjenih prodaji, povezan z optimizacijo poštnega omrežja. V večini primerov, ko pošte preoblikujemo v pogodbene pošte, pogodbenik že opravlja svojo lastno dejavnost v svojih prostorih in temu priključi še izvajanje pogodbene pošte. Kadar pa Pošta Slovenije pošte zapre, jih ne nadomesti z novimi pogodbenimi poštami,« pojasnjujejo. Vendar je to, kot se pridušajo prebivalci krajev, kjer so jim pošte že zaprli, povsem drugače. Na terenu se namreč dogaja, da gospodinjstva ne dobijo pošte v predvidenem roku, hkrati se poštarji menjavajo in težko zadostijo vsem novim zahtevam.
Trenutno poštno omrežje sestavlja 508 kontaktnih točk, med katerimi je 147 pogodbenih in 25 premičnih pošt. Pred desetimi leti, na primer, je poslovalo 556 pošt – kontaktnih točk, od tega deset premičnih pošt, pogodbenih pošt, kot jih poznamo danes, pa takrat še nismo imeli.
Kako je sprememba oziroma zaprtje poštnih poslovalnic vplivalo na stranke? Na Pošti Slovenije odgovarjajo, da je upad strank in števila opravljenih storitev na poštnih okencih predvsem posledica spremenjenih navad uporabnikov zaradi elektronskih komunikacij in sodobnih tehnologij. Priznavajo pa, da določena populacija ljudi (predvsem starejši) še vedno opravlja storitve na rednih in tudi pogodbenih poštah. »Ker je dostopnost poštnega omrežja predpisana s splošnim aktom in moramo vzdrževati določen obseg kontaktnih točk oziroma poslovalnic, si po drugi strani prizadevamo z naborom storitev pritegniti prebivalce in ohranjati obisk pošt. A neizogibno dejstvo je, da se bodo storitve še spreminjale in digitalizirale, kar pomeni, da bo potreb po fizičnem obisku poslovalnice vsaj zaradi poštnih storitev vse manj. Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih od 2006 do 2017 opažamo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, upad univerzalne poštne storitve je še precej večji (52 odstotkov) in tako se je količina teh pošiljk že zmanjšala za polovico. Pri plačilnih storitvah zaznavamo 63-odstotni upad.«
Novi obrazi v uniformi
Kljub temu mnogo ljudi še vedno ostaja odvisnih od pošt in poštarjev, zato jih moti, da poštarji niso več stalni, ampak jih pogosto menjavajo. Tako nam je starejša občanka iz Ljubljane pripovedovala, da je še pred nekaj leti natančno vedela, kateri poštar bo prišel do vrat. »Danes je povsem drugače. Poštarja sploh ne vidim, včasih pride zjutraj, drugič popoldan, včasih ga sploh ni. Vsakič pa je drugi, tako da osebnega stika, kot smo ga imeli nekoč in smo lahko skupaj spili celo kavo, že zdavnaj ni več.«
Delo pismonoše se je v zadnjih letih precej spremenilo. Poleg pisemskih pošiljk imajo več dela z reklamnimi letaki in dostavo pošiljk in ne zgodi se redko, da morajo komu pripeljati tudi pralni stroj ali kakšno drugo večjo stvar, kar je daleč od tega, za kar naj bi bili poštarji v prvi vrsti usposobljeni.
Z leti se je zelo spremenila struktura pošiljk, ki jih dostavljajo pismonoše. Nekoč so prevladovale pisemske pošiljke, velik je bil tudi delež denarnih storitev, na primer izplačilo pokojnin na domu, medtem ko danes prevladuje nenaslovljena direktna pošta oziroma reklame, v porastu so paketi, čedalje več je pošiljk od spletnih nakupov, pri čemer izstopajo pošiljke iz Kitajske, v porastu so pošiljke hitre pošte in logistične storitve, pravijo na Pošti Slovenije.
»V skladu s temi spremembami se spreminja tudi delo pismonoše, pri čemer povsod tam, kjer je izvedljivo oziroma smiselno, uvajamo sodobno opremo, ki je pismonošam v pomoč, tako pri pripravi pošiljk za dostavo, na primer stroji za zlaganje reklam, kot pri dostavi, denimo nova prevozna sredstva, kot so električni štirikolesniki, avtomobili in vozički. Prav tako pismonošam nameščamo dodatne dostavnike, vse z namenom, da jim čim bolj olajšamo delo. Tako se maksimalna teža torb kolesarjev z leti ni povečala (nosilnost torb na kolesu je sicer 55 kilogramov), se pa pismonoše dandanes v okviru dostave pogosteje oskrbijo s tvarino oziroma pošiljkami,« pojasnjujejo na Pošti Slovenije.
Uvažanje novih poštarjev
Vendar se kljub temu spopadajo s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Zaradi pomanjkanja poštarjev in bolniških odsotnosti pošiljk sploh ne dostavljajo več vsak dan, kar občane spravlja v slabo voljo. Na to so nas iz nekaterih krajev tudi opozorili. Zaradi redkejših obiskov poštarjev ne zamujajo le pisemske pošiljke, ampak tudi reklamni letaki in časopisi.
Na Pošti Slovenije priznajo, da imajo premalo ustreznega kadra pri dostavi zaradi povečanja paketnih in logističnih storitev ter velike fluktuacije kadrov. Ljudi, ki bi želeli opravljati delo pismonoše, preprosto ni, zato jih Pošta Slovenije zdaj išče v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
Kot odgovarja predsednik Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič, niti ni presenetljivo, da novih poštarjev ne dobijo. »Odnos lastnika do zaposlenih je takšen, da na nas gledajo le kot na strošek. Ves čas zmanjšujejo število zaposlenih in povečujejo obseg dela. To pripelje do upora delavcev. Vse več jih od dela izostaja zaradi bolniške odsotnosti, kar ni presenetljivo. Delovne razmere so nemogoče. Ključno je, da ne vemo, kje bomo naslednji dan delali. Ves čas nas prestavljajo iz ene pošte v drugo, organizacija dela je nikakršna. Prej smo dobro poznali svoj teren, vedeli smo za vsako hišo, zdaj morajo pismonoše hoditi celo z zemljevidom in iskati gospodinjstva. To je postalo zelo zahtevno delo in ne preseneča, da novih kadrov ne dobijo.«
To se dogaja že nekaj let, opozarja. »Zdaj iščejo kadre, ki imajo celo samo osnovno šolo. Trije delajo tisto, kar jih je včasih delalo pet. Začnejo ob petih zjutraj, da raznosijo časopis, se vrnejo na pošto, kjer zložijo reklame in pošiljke, nato pa znova na teren. To lahko traja tudi do petih popoldne. Na koprski pošti je bil tako pred kratkim upor delavcev, saj to, kar se od nas zahteva, ni pravično. Delo imamo normirano, kot bi bili za tekočim trakom! Povečujejo raznos, kar pomeni, da mora en pismonoša obdelati od 600 do 800 gospodinjstev,« pravi Gržinič in pričakuje, da bo Pošta Slovenije uredila odnose in organizacijo dela.
»Pregorevamo!«
»Potrebujemo nov kader, saj pregorevamo. Skoraj vsak na pošti se že spogleduje z drugimi službami,« pripoveduje Saša Gržinič, ki je večkrat pozval tudi politike, naj se odzovejo na razmere v Pošti Slovenije, vendar odgovora ni. »Za pokrivanje izgub Slovenskih železnic imajo denar, od nas pa zahtevajo, da smo dobičkonosni. To ne gre,« opozarja in dodaja, da se je kadrovski cunami začel v letih 2004 in 2005. Od takrat gre le še na slabše.
Na Pošti Slovenije je zaposlenih 2.472 pismonoš, njihova povprečna bruto plača obsega 1.248,05 evra bruto oziroma 860 evrov neto.
Na Pošti Slovenije na očitke odgovarjajo, da so lani izvedli vrsto ukrepov za izboljšanje delovnih razmer: dodatne zaposlitve v dostavi, ukinitev sobotne dostave, ki se izvaja le v ožjih okoliših pošt, zmanjšanje obsega prodaje blaga na terenu, aktivnosti pri strojem in ročnem zlaganju reklam… »Prepričani smo, da smo zgolj z navedenim naredili ogromno za izboljšanje delovnih razmer, o nerešenih vprašanjih z vsemi sindikati v podjetju vseskozi poteka socialni dialog, nerešena vprašanja se rešujejo tudi v okviru sej sveta delavcev,« odgovarjajo na Pošti.
Glede na pomanjkanje kadrov so, kot pravijo, v podobnem položaju kot nekatere druge dejavnosti. Kljub 85.000 brezposelnim se v tej mariborski družbi spopadajo s pomanjkanjem kadrov, zato so jih že lani iskali v Srbiji, letos še v Bosni in Hercegovini. »Prednost pri izbiri kandidatov imajo vsekakor državljani Slovenije, dogovorili pa smo se tudi o zaposlovanju tujih državljanov, pri čemer se znanje slovenskega jezika zahteva v skladu s slovensko zakonodajo.«
Manj pogosta dostava
Kakor koli že, jasno je, da se pošta spreminja in da bo čez najmanj deset let povsem drugačna, kot je danes. »Ob upadanju števila klasičnih pisemskih storitev si obetamo, da bomo v skladu s trendi v tujini lahko zmanjšali pogostost dostave pisemskih pošiljk. Analiza, ki jo je izvedlo norveško ministrstvo za transport, je pokazala, da bi lahko zmanjšali pogostost dostave, saj večina uporabnikov ni odvisna od dnevne fizične dostave pošiljk petkrat na teden, kar velja tako za pošiljatelje kot naslovnike. Večina pošiljateljev in prejemnikov pošte na Norveškem ima dostop do alternativnih storitev, kot so elektronsko poslovanje in dostava z alternativnimi fizičnimi distributerji. »Analiza ugotavlja, da le še majhna skupina državljanov (starejši ali kako drugače ovirani ljudje, invalidi) nima dostopa ali ne more uporabljati alternativnih storitev oziroma elektronskih kanalov. Za te skupine predlagajo, da država uvede dodatne ukrepe, kot so učenje starejših v uporabi digitalnih rešitev, posebna dostava na dom za nujna zdravila, deloma denarno povrnjena dostava priporočenih pisem…
Res je, da se bo na spremembe očitno treba pripraviti, vendar čez noč ne bo šlo. Prav tako ne gre pričakovati, da bodo vsi državljani obvladali sodobne tehnologije. Za mnoge je pošta še vedno edino stičišče s svetom, pismonoša pa tisti, ki ga marsikdo, tudi vaški kužki, z velikim veseljem pričakuje. In to vsak dan.
