Interventni zakon parcialno posega v sistemske rešitve na področjih davkov, zdravstva, pokojnin in socialnih prispevkov. Vložen je bil mimo socialnega dialoga in pod črto pomeni okoli milijardo evrov manj v proračunu. Od njega bi največ koristi imeli (naj)premožnejši. Foto: Luka Cjuha
Zakaj odločitev volilcev 6. decembra morda ne bo ustavila davčnih sprememb?
Bi lahko vlada že dan po morebitni referendumski zavrnitvi interventnega zakona znova predlagala njegove davčne določbe? Nekateri pravniki menijo, da bi bilo to dopustno, drugi opozarjajo, da bi takšna poteza lahko odprla zahtevna ustavnopravna vprašanja in nov ustavni spor.
Ustavno sodišče je konec julija razveljavilo državnozborski sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), o katerem bomo volilci odločali 6. decembra. Ključni argument predlagateljev sklepa v DZ je bil, da ustava prepoveduje referendum o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve, interventni zakon pa naj bi takšne vsebine urejal v več kot polovici členov. Ustavno sodišče je presodilo drugače: če zakon poleg nereferendumskih določb vsebuje tudi druge vsebine, ki po obsegu niso zgolj zanemarljiv del zakona in urejajo pomembna, tudi sistemska vprašanja, ga ni mogoče obravnavati kot zakon, o katerem referendum ni dopusten v smislu 90. člena ustave.
Pri tem pa ustavni sodniki v takratni odločbi niso odgovorili na vprašanje, kakšne so oziroma bi lahko bile dejanske ustavnopravne posledice morebitne zavrnitve zakona na referendumu. Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu namreč državni zbor po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev. »Vprašanje, v kolikšnem obsegu bi bil državni zbor v primeru zavrnitve ZIURS na referendumu vezan na omejitev iz 25. člena ZRLI, se v tem postopku ne postavlja in ga ustavno sodišče zato ne presoja,« so v zvezi s tem zapisali sodniki. V dani situaciji skratka ni jasno, ali bi v primeru padca zakona omenjena časovna prepoved veljala tudi za tiste določbe zakona, o katerih volilci zaradi ustavnih omejitev sploh ne smejo odločati. Interventni zakon namreč spreminja dohodninsko ureditev in obdavčitev normirancev, uvaja razvojno kapico pri prispevkih za socialno varnost ter začasno znižuje stopnje DDV za nekatere proizvode in energente.
Dr. Matej Avbelj
Zapišimo še bolj plastično: dopustnost referendumskega odločanja in pravne posledice padca zakona sta dve različni pravni vprašanji. Pri čemer sodniki na drugi del vprašanja niso odgovorili. Prav na to je v kolumni za IUS-INFO v začetku novembra opozoril ustavni pravnik dr. Matej Avbelj. Ki sicer meni, da enoletna prepoved za takšne določbe iz interventnega zakona ne velja. Vlada bi zato lahko po njegovem mnenju določbe o davkih in drugih obveznih dajatvah iz interventnega zakona že naslednji dan vključila v nov zakonski predlog. »V zvezi z zakonskimi določbami, glede katerih na podlagi ustave referenduma ni dopustno razpisati, ne more veljati prepoved iz 25. člena ZRLI. Še bolj enostavno in plastično. Glede določb zakona, ki so nereferendabilne, prepoved takojšnjega sprejema zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev, ne obstaja,« meni. Vlada lahko tako po njegovem kljub morebitnemu padcu zakona »že naslednji dan tiste njegove določbe, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve, vključi v nov predlog zakona«. Ali bi bilo to tudi politično smotrno, je po njegovem drugo vprašanje.
Enoletna prepoved pod vprašajem
Dr. Ciril Ribičič
A to je le ena od razlag pravne zagate, ki jo odpira vprašanje posledic morebitne zavrnitve zakona. Tega so v DZ 11. maja, še pred vzpostavitvijo nove vlade, predlagali poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov ter Resnice, pri njegovem sprejetju pa so glasove prispevali tudi poslanci SDS. Ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič sicer prav tako meni, da lahko zakonodajalec v primeru, da na referendumu zmagajo nasprotniki zakona, tudi pred potekom enoletnega roka spreminja določbe iz interventnega zakona, o katerih po 90. členu ustave volilci ne morejo odločati na referendumu. A hkrati opozori: »Seveda pa morajo biti rešitve take, da niso v nasprotju z odločitvijo, ki so jo sprejeli volilci glede tistih vprašanj, glede katerih lahko odločajo na referendumu.« In nadaljuje, da se pri tem pred zakonodajalca postavljajo zahtevna pravna vprašanja, ki jih ni smiselno reševati čez noč in s skrajševanjem zakonodajnega postopka. »Glede kakšnega od njih tudi enoletni zakonodajni postopek ne bi bil predolg,« je jasen.
Ob tem poudarja, da odločitev ustavnega sodišča, da se ob presoji dopustnosti referenduma o interventnem zakonu ni opredelilo do posledic morebitne zavrnitve zakona, ni nenavadna. Ustavni sodniki so odločali o dopustnosti referenduma, ne pa o pravnih posledicah njegovega izida. »Ustavno sodišče tudi sicer ne sprejema svojih odločitev na zalogo, saj ima preveč drugega zelo zahtevnega dela. Zato pričakuje, da bodo tisti, ki uporabljajo in razlagajo zakon v praksi, še zlasti pa zakonodajalec, poskušali sami razrešiti to vprašanje. Seveda pa to ne izključuje tega, da ne bi ustavno sodišče kasneje preverjalo, ali so ravnali skladno z ustavo,« pravi.
Nevarnost ustavnega spora
Dr. Igor Kaučič
Drugače na vprašanje gleda ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Tako kot Avbelj in Ribičič izpostavlja, da so se ustavni sodniki v odločbi vprašanju enoletne prepovedi izognili in navedli zgolj, da se to vprašanje v obravnavanem postopku ne postavlja. Ob tem tudi omeni, da je bilo v dveh ločenih mnenjih izraženo stališče, da enoletna prepoved iz 25. člena ZRLI ne more veljati za tiste dele omnibus zakona, o katerih referendum po ustavi ni dopusten. Pri čemer pove, da bi lahko po tem stališču državni zbor tudi pred potekom enoletnega roka spremenil zakonske določbe, ki urejajo ta vprašanja. A hkrati dodaja: »Ob izrecnem besedilu 25. člena ZRLI je takšno stališče vprašljivo, saj odpira vprašanje meril, na podlagi katerih bi državni zbor razlikoval med posameznimi deli zakona, za katere enoletna prepoved velja, in tistimi, za katere ne velja.«
Če namreč takšna merila ne bi bila dovolj jasno določena, bi se po Kaučičevem mnenju povečala nevarnost arbitrarnega odločanja, posledično pa tudi verjetnost ustavnega spora. »Iz dejstva, da referendum o določenem vprašanju ni dopusten, še ne sledi samodejno, da za zakonske določbe, ki to vprašanje urejajo, ne velja zakonska prepoved sprejetja vsebinsko nasprotnega zakona. Gre za dve različni pravni vprašanji, in sicer o dopustnosti referendumskega odločanja o določeni vsebini in o pravnih učinkih referenduma, ki je bil izveden o zakonu kot celoti.« Po mnenju sogovornika bi zato ustrezno in ustavnopravno prepričljivo rešitev navedenih vprašanj lahko pomenila le sprememba ali odprava 25. člena ZRLI, ki določa enoletno vezanost državnega zbora na odločitev volilcev na zakonodajnem referendumu.