Na sporno zakonsko spremembo je v Objektivu opozoril Janez Kopač, nekdanji minister za energijo in zdajšnji član sveta Agencije RS za energijo. Ko je vodil energetski resor, je bil Robert Golob njegov državni sekretar.
Kopač razkrinkava zakonsko past, ki je bila v širši javnosti doslej povsem spregledana, vsakokratni vladi pa naj bi omogočala avtoritaren nadzor nad neodvisnimi institucijami. Veljati je začela 1. marca. »Koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda ne trpi neodvisnosti in svobode zbornic, javnih agencij in regulatorjev kot nosilcev javnih pooblastil,« kritizira Kopač. »Oktobra 2025 je skupina koalicijskih poslancev Svobode, SD in Levice na tiho predlagala in sprejela amandma, na katerega bi bil ponosen celo Viktor Orban.«
Z amandmajem je bila v zakon vnesena določba, ki vsem nosilcem javnih pooblastil zapoveduje, da morajo svoje splošne akte pred izdajo poslati pristojnemu ministrstvu v soglasje. »To pomeni, da mora na primer Banka Slovenije pred odločanjem dobiti soglasje ministra za finance za sklep o makrobonitetnih ukrepih ali za smernice in navodila bankam,« je prepričan Kopač. »Zdravniška zbornica mora dobiti predhodno soglasje ministrice za zdravje za sprejem kodeksa zdravniške etike in vrste drugih splošnih aktov. Odvetniška zbornica mora dobiti soglasje ministra za pravosodje za sprejem ali spremembo kodeksa odvetniške poklicne etike ali statuta ali meril za članarino …«
Dnevnik je rekonstruiral nastanek te zakonske spremembe in poskušal ugotoviti njene razsežnosti ter vpliv na delovanje neodvisnih organov.
Jeseni 2025 se je v parlamentarni proceduri znašel predlog zakona o objavljanju v Uradnem listu (ZOUL). Predlagatelj tehničnega zakona je bila služba vlade za zakonodajo (SVZ). Na koalicijskem usklajevanju pred pristojnim parlamentarnim odborom je služba predstavila ključne rešitve predloga. Kot pojasnjuje njen direktor Rado C. Fele, predlog ni predvideval izrecnega soglasja pristojnih ministrstev.
Kljub temu so koalicijske poslanske skupine na podlagi argumentov ministrstva za javno upravo (MJU) v proceduro vložile amandma k 25. in 26. členu ZOUL. Ta s prehodnimi določbami spreminja druga dva zakona, in sicer zakon o državni upravi ter zakon o javnih agencijah. Po novem bodo morali vsi nosilci javnih pooblastil in javne agencije zaradi nadzora nad zakonitostjo poslati nove splošne akte pred izdajo v soglasje resornemu ministrstvu. Zakonska sprememba se nanaša na več kot 33 agencij, zbornic, skladov in drugih pravnih oseb, ki so nosilke javnih pooblastil.
Preslišana opozorila službe vlade za zakonodajo
Na seji odbora je predstavnik SVZ opozoril, da amandma v zakon vnaša vsebino, ki nima narave uskladitve, temveč bistveno širše, kot je bilo prvotno predlagano, posega v ureditev vseh zakonov, ki določajo način izdajanja splošnih aktov nosilcev javnih pooblastil. Vlada je opozorilo ignorirala in državnemu zboru pojasnila, da je uskladitev potrebna zaradi »preventivnega nadzora nad zakonitostjo splošnega akta«.
Na amandma se je odzval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pridružil se je stališču SVZ, da za predhodni nadzor nad splošnimi akti zadostuje mnenje pristojnega ministrstva. Zamišljena sprememba je po mnenju generalnega direktorja zavoda Roberta Ljolja neustrezna, ker prekomerno omejuje pristojnosti nosilcev javnih pooblastil. Z določitvijo obveznosti pridobitve soglasja k osnutku splošnega akta bi se v primeru, ko ministrstvo soglasja ne bi podalo, znašli v situaciji, ko bi izvršilna veja oblasti otežila ali celo preprečila nosilcu javnega pooblastila, da pravočasno in v okviru zakona izvrši pooblastilo, ki mu ga je podelil zakonodajalec. ZZZS je državnemu zboru predlagal drugačen zapis 25. člena, ki ne bi zahteval predhodnega soglasja, temveč zgolj mnenje pristojnega ministrstva.
Koalicijske poslanske skupine so oktobra opozorili SVZ in ZZZS ignorirale ter glasovale za, medtem ko so poslanci SDS in NSi glasovali proti. Agencija RS za energijo je na ministrstvu za javno upravo preverila, ali spremenjene določbe veljajo tudi zanjo. Ministrstvo, ki ga vodi Franc Props, ji je odgovorilo pritrdilno. V prepričanju, da je takšna ureditev protiustavna, je agencija pod vodstvom Duške Godina na ustavnem sodišču sprožila pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje zakonske določbe.
Ustavno sodišče je 22. januarja pobudo zavrnilo. Sodniki in sodnice so bili soglasni v oceni, da se sporne določbe ne nanašajo na Agencijo RS za energijo, ker njen samostojni položaj definira evropska zakonodaja. Zato agencija nima pravnega interesa za izpodbijanje zakonskih določb. Sodnik Matej Accetto je v ločenem mnenju opozoril, da bi moralo sodišče glede na stališče MJU opraviti vsebinsko presojo dopustnosti uporabe izpodbijanih določb. »Vprašanje gotovo ni aktualno zgolj za pobudnico, ampak vsaj potencialno tudi za druge samostojne in neodvisne nosilce javnih pooblastil, ki niso javne agencije. Vprašanje doslednega in pravno ustreznega ravnovesja med nadzorom ministrstev in zagotavljanjem samostojnosti ter politične neodvisnosti nosilcev javnih pooblastil tudi v luči predloženega stališča ministrstva očitno terja nov razmislek,« piše Accetto.
Ministrstvo za javno upravo je Dnevniku pojasnilo, da nikoli ni vztrajalo pri stališču, da mora Agencija RS za energijo pred objavo svojih splošnih aktov pridobiti soglasje pristojnega ministrstva. »Regulatorne agencije so bile že po prej veljavni ureditvi v zakonu o javnih agencijah obravnavane kot organi s posebnim, bolj neodvisnim položajem, zato zanje niso veljala vsa pravila, ki sicer veljajo za druge nosilce javnih pooblastil,« so zapisali.