V slovenskem zdravstvu so lani lymsko boreliozo zaznali pri 4917 pacientih. V primerjavi z letom prej, ko so na NIJZ našteli 3168 tovrstnih prijav, je porast znaten. Kot pojasnjujejo na NIJZ, na pojavnost bolezni v tem primeru vplivajo številni dejavniki, ki spodbujajo ali pa zavirajo številnost klopov. Med njimi so podnebne razmere, še zlasti okoljske temperature, številnost gozdnih sesalcev, ki so poglavitni vir prehrane klopov, pa tudi aktivnosti ljudi v okoljih, kjer so klopi. Šteje tudi upoštevanje priporočil, denimo glede uporabe repelentov, so spomnili na NIJZ. Obenem je k doslednemu prijavljanju teh okužb pripomogla lani vzpostavljena elektronska prijava nalezljivih bolezni.
Bolezen se lahko odrazi z zamudo
161 prijav lymske borelioze so prejeli decembra (v enakem obdobju lani jih je bilo 94), kar pa ne pomeni nujno, da so se ti bolniki okužili pozimi. Lymska borelioza se klinično odrazi kot izpuščaj, ki se večinoma pojavi kmalu po vbodu klopa, so izpostavili na NIJZ. Gre za obdobje enega tedna do desetih dni, zgodi pa se tudi, da se tovrsten izpuščaj pojavi celo po mesecu od vboda. Tako imenovane kasne klinične oblike, ki vključujejo prizadetost perifernega ali centralnega živčnega sistema, se lahko po drugi strani odrazijo šele po nekaj mesecih po okužbi. »Povedano drugače, prijave v decembru ne pomenijo, da se je oseba okužila v decembru, ampak se je lahko že prej,« so povzeli na NIJZ.
Pri centralnoevropskem encefalitisu, ki ga prenaša klop – gre za klopni meningoencefalitis – je število prijavljenih primerov bolezni nasprotno upadlo. Lani je zbolelo 80 prebivalcev, 11 manj kot leta 2024. Po opažanju NIJZ gre pri tem zagotovo tudi za učinek povečane precepljenosti prebivalcev Slovenije. »Uvedba izbirnega cepljenja za vse večje število rojstnih kohort odraslih in otrok vpliva na povečan delež zaščitenih pred klopnim meningoencefalitisom. Tako kot pri lymski boreliozi opazujemo iz leta v leto različno pojavnost, v splošnem pa se število zmanjšuje oziroma je manjše kot pred desetletjem,« so pojasnili.
V mrazu manj možnosti za okužbo
Kadar je temperatura nižja od sedmih stopinj Celzija, se aktivnost klopov bistveno zmanjša, dodajajo na NIJZ, verjetnost okužbe pa je zelo majhna do nična. Ko temperature zrastejo, poleg cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu priporočajo tudi uporabo repelentov. Spomnimo, da je bilo brezplačno cepljenje v vsej državi lani na voljo za otroke, rojene leta 2016 ali pozneje, in odrasle, rojene od leta 1970 do 1980, ki še niso prejeli treh odmerkov cepiva. Ponekod omenjeno zaščito za prebivalce sofinancirajo občine. Cepljenje je v tem primeru prostovoljno. Pri otrocih, rojenih leta 2020, je bila precepljenost z vsemi tremi odmerki malo manj kot 29-odstotna, je razvidno iz zadnjih objavljenih preliminarnih podatkov NIJZ, pri odraslih, rojenih leta 1974, pa je bil z vsemi tremi odmerki cepljen približno vsak deseti.
V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, na NIJZ navajajo na svoji spletni strani. Pojavlja se po vsej državi, so zapisali, v zdravstvu pa naštejejo od 5000 do 7000 zbolelih na leto. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra, bolniki pa prejemajo antibiotike (okužbo povzročajo bakterije). Klopni meningoencefalitis je redkejši: v zadnjem desetletju je v Sloveniji zbolelo povprečno 100 oseb na leto. V tem primeru je na voljo le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri klopnem meningoencefalitisu značilna bolezen poteka dvofazno, so zapisali. Sprva se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, sledi obdobje brez simptomov, drugo obdobje bolezni pa se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja.