S ponedeljkovo objavo v uradnem listu je začel veljati novi zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2). Dnevnik je v fazi obravnave zakona v državnem zboru zahteval podrobna pojasnila predlagatelja novega zakona, ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Ministrstvo se je sprva izgovarjalo, da bo lahko o predvidenih zakonskih določbah s področja povzročanja hrupa odgovorilo šele, ko bo predlog zakona sprejet v državnem zboru, »saj se trenutno ne da predvideti končnega besedila«, ter dodalo, da MNZ ni bil predlagatelj amandmajev.
Avtorici sprejetih sprememb sta bili poslanski skupini Svobode in Socialnih demokratov. Spremembe so se sprva nanašale na zapis določbe, ki podnevi omejuje uporabo akustičnih naprav in glasbil z namenom varovanja pravice do počitka in miru.
Glasbila in akustične naprave, kaj pa petje in ropotanje?
Koalicijska večina je 17. decembra izglasovala določbo, po kateri se z globo od 150 do 300 evrov kaznuje tistega, ki z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave oziroma glasbila zaradi njegove prekomerne glasnosti, pogostosti ali trajanja moti mir ali počitek ljudi. Uporaba drugega akustičnega aparata ali akustične naprave oziroma glasbila, namenjena vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica, pa ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.
Vendar je mogoče podnevi mir in počitek ljudi motiti tudi na drugačne načine, denimo s preglasnimi napravami, kot so gospodinjske toplotne črpalke in klimatske naprave. Moteči so lahko tudi lajež psov, človeško kričanje, ropotanje s pohištvom in druge oblike ustvarjanja hrupa, pri katerih se ne uporabljajo akustične naprave ali glasbila. Zakaj ZJRM-2 ne ureja tudi tovrstnih virov hrupa, ki lahko podnevi (med 6. in 22. uro) prav tako motijo počitek in mir ljudi, je Dnevnik vprašal MNZ.
»Hrup, ki ne izvira od človeka, povzročen na načine, določene v 10. členu ZJRM-2, ne more biti predmet urejanja tega zakona. Če bi urejal druge vrste hrupa, bi posegal v drugo področno zakonodajo, ki ureja hrup z drugimi nameni in cilji,« je odgovorilo ministrstvo. Ministrstvo dodatno pojasnjuje, da laježa psov ni mogoče sankcionirati na podlagi tega zakona, ker pes ne izpolnjuje zakonskega znaka prekrška »kdor«, zato preostane ukrepanje na podlagi zakona o zaščiti živali, kazenskega zakonika, stvarnopravnega zakonika ali obligacijskega zakonika, »če so za to izpolnjeni pogoji«. Hrup gospodinjskih toplotnih črpalk in klimatskih naprav pa je predmet okoljskih predpisov, so še dodali.
Zavajajoče sklicevanje na sodno prakso
Glede človeškega kričanja se je ministrstvo sklicevalo na sodbo višjega sodišča iz leta 2017, iz katere izhaja, da je kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22. in 6. uro, ki zbudi stanovalce bloka, nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
V zvezi s tem argumentom kaže opozoriti, da se omenjena sodna praksa izrecno nanaša na prekršek, storjen v nočnem času. Čas storitve prekrška je bistven, saj obdobje med 22. in 6. uro (tudi po novem zakonu) ureja druga določba, ki ne našteva posameznih virov hrupa, kot to velja za določbo, ki se izrecno nanaša na akustične naprave in glasbila.
Do zdaj veljavna ureditev je objektivno prepovedovala nočni hrup ne glede na njegov namen ali izvor; izjema je bil le hrup, ki ga povzročajo nujni interventni vzdrževalni posegi. Po novem bo dopustno povzročati nočni hrup, če bo ta posledica »dovoljene dejavnosti«.
Upravna enota ne presoja hrupa
Katere dejavnosti konkretno štejejo za dovoljene, je Dnevnik vprašal MNZ in zaprosil za čim bolj plastičen opis ter obrazložitev. »Primer dovoljene dejavnosti je javna prireditev, ki jo je organizator prijavil in nato pridobil dovoljenje upravne enote za njeno izvedbo,« je odgovorilo MNZ.
Pri tem velja opozoriti, da prijava javne prireditve ureja zbiranje ljudi, v postopku priglasitve se ne presoja hrupa, ne preverja okoljskih mejnih vrednosti in ne varuje prebivalcev pred hrupom. Tega upravna enota niti ne sme storiti, saj zakon tega ne določa. Izjema je le tehnična uporaba zvočnikov, ki je urejena ločeno.
V civilni iniciativi Ljubljana brez hrupa še opozarjajo, da sta bila letos sprejeta tudi novi zakon in pravilnik o gostinstvu. Oba bistveno otežujeta varstvo pred hrupom in pravno varstvo na tem področju, saj uvajata pravilo, da se pri podaljševanju obratovalnega časa po 22. uri ne upošteva več prevladujoče namenske rabe stavbe, v kateri deluje gostinski obrat. Če je gostilna denimo umeščena v stanovanjsko stavbo, ima zdaj prednost pravica do svobodne gospodarske pobude.