Ali smo bili tik pred tem, da bi vlada Roberta Goloba podpisala sporen, pravno zavezujoč sporazum z vlado Združenih držav Amerike, na podlagi katerega bi ZDA dobile prednost pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2), ali je šlo zgolj za soliranje Danijela Levičarja, državnega sekretarja v vladi Roberta Goloba? Zaplet bi najbolje razjasnil vpogled v korespondenco kabineta predsednika vlade. Dostop do nje kabinet zavrača z nenavadnimi argumenti.
Od septembra 2023 pod okriljem vlade deluje delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt JEK 2. Njen vodja je Danijel Levičar, bivši poslovni direktor družbe Gen energija. Novembra lani se je skupina seznanila z informacijo, da je Golob s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom podpisal memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Francijo na področju jedrske energije. »Člani so se seznanili tudi s postopkom priprave sporazuma z ZDA,« skopo piše v novembrskem sporočilu za javnost.
Dva tedna pozneje je Danijel Levičar gostoval v oddaji Marcel. »Predlog za podpis medvladnega sporazuma so podale tudi ZDA in ga trenutno pregledujemo in usklajujemo,« je pojasnil državni sekretar. Med sporazumom in memorandumom je bistvena razlika: prvi je pravno zavezujoč, drugi ni. Slovenija ima z ZDA že sklenjen memorandum o civilnem jedrskem sodelovanju. Leta 2020 ga je podpisal tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Sredi decembra je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) objavilo osnutek medvladnega sporazuma med ZDA in Republiko Slovenijo. Dokument, o katerem je očitno govoril Levičar, ni preveden v slovenščino, objava tudi nima utemeljitve ali komentarja. »Osnutek medvladnega sporazuma določa sodelovanje med deležniki obeh držav na projektu JEK 2 in na drugih projektih s področja jedrske energije,« skopo sporoča MOPE.
Dvanajst strani dolg nepodpisan dokument predvideva organizirano sodelovanje ZDA in Slovenije pri projektiranju, gradnji in zagonu novega reaktorja na lokaciji Krško z nameščeno zmogljivostjo najmanj 1000 megavatov. »Na podlagi pozitivnih izkušenj pri sodelovanju na področju jedrske energije bo Slovenija preučila izbiro ameriškega jedrskega reaktorja in najem ameriškega subjekta kot dobavitelja tehnologije za projekt ter ameriškega subjekta kot izvajalca za projekt,« določa dokument.
Sporazum bi podpisnici zavezal k sodelovanju pri financiranju nove jedrske elektrarne, tudi z morebitno pomočjo Izvozno-uvozne banke ZDA. Predvideva ustanovitev odbora za usmerjanje projektiranja, financiranja in izvedbe projekta JEK 2. Slovenija bi se poleg tega zavezala k ugotovitvi, da bi bilo z vidika tehničnih in varnostnih meril najbolj učinkovito, če bi bila ponudnik tehnologije jedrskega reaktorja in izvajalec projekta iz ZDA ali skupno dogovorjeni subjekti iz tretjih držav.
Če povzamemo: čeprav še ni odločeno, kdo bo v primeru izvedbe projekta JEK 2 dobavitelj tehnologije – v igri sta francoski EDF in ameriški Westinghouse – bi sklenitev takšnega sporazuma očitno dala prednost ameriškemu konkurentu.
O čem sta si dopisovala Kumer in Levičar?
O vsebini osnutka sporazuma je dva dni pred javno objavo poročal portal MMC RTV Slovenija. Prispevek navaja, da je dokument nastal že v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Sklicuje se tudi na korespondenco med kabinetom predsednika vlade in ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer. Avgusta naj bi Kumer pozval Goloba, naj sporazuma ne podpiše, ker bi z njim dajali prednost ameriškemu ponudniku, kar bi bilo v nasprotju z zakonodajo.
V kabinetu predsednika vlade teh pozivov jeseni niso upoštevali, sicer Levičar osnutka ne bi predstavil delovni skupini in o njem javno govoril na televiziji. Levičarja so ustavili šele po javni objavi osnutka sporazuma. »Vlada v tem mandatu ne bo podpisala nobenega dokumenta, s čimer bi omejili konkurenco. Prav tako vlada ne načrtuje obravnave medvladnega sporazuma z ZDA,« je sporočilo kabineta predsednika vlade citiral MMC.
Dnevnik je nato vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in kabinet predsednika vlade zaprosil za posredovanje celotne korespondence v zvezi z osnutkom sporazuma. V kabinetu so potrebovali 39 dni za pripravo in pošiljanje odločbe, s čimer so bistveno prekoračili zakonski rok. V odločbi so sicer navedli datum 15. januar, dokument so poslali šele minuli ponedeljek. Zahtevo so zavrnili.
Golobov kabinet: Vsebino bi lahko narobe razumeli
»Zahteva se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave in še ni dokončan, njegovo razkritje pa bi lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine,« je zapisal vodja kabineta Luka Špoljar. »Osnutek sporazuma ne predstavlja dokončnega, potrjenega ali usklajenega besedila, prav tako ne izraža končnega stališča Republike Slovenije. Tudi vsa korespondenca, ki se nanaša nanj, je bila sestavni del delovnega procesa njegove priprave in je zato vsebinsko neločljivo povezana z dokumentom v nastajanju. Razkritje takšnih dokumentov in dopisov bi lahko vodilo do napačnih interpretacij še neusklajenih izhodišč in pogajalskih stališč.«
Špoljar dodaja, da je Dnevnikova zahteva brezpredmetna, »saj do podpisa navedenega sporazuma za zdaj ne bo prišlo in je postopek njegove priprave ustavljen. Posledično zahtevani dokumenti ne bodo prerasli v dokončen uradni akt, temveč ostajajo na ravni delovnih osnutkov in z njimi povezane korespondence.«