Zdravstvena reforma gre v nasprotni smeri od pričakovanja večine volilcev. Številni ukrepi za izboljšanje kritičnega stanja v zdravstvu so se izkazali za neučinkovite. Čakalne vrste se niso skrajšale, omejitve dvojne prakse zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju so za zdaj zgolj prazne obljube. Posledično so vse glasnejše kritike na račun ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki mu številni očitajo delovanje v interesu zdravniških organizacij in povezanost z zasebnim zdravnikom Markom Bitencem. Iniciativa Glas ljudstva, Inštitut 8. marec in nekatere druge organizacije so zato včeraj ministra javno pozvali k odstopu. V svojih kritikah izpostavljajo predvsem »postavljanje dobrobiti zasebnih zdravnikov pred potrebe pacientov, delovanje v nasprotju s koalicijsko pogodbo ter podporo privatizaciji in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe«.
Razloge za poziv k odstopu so v Glasu ljudstva skupaj z Inštitutom 8. marec podrobneje predstavili včeraj na Trgu republike. V desetih točkah Bešiču Loredanu med drugim očitajo, da se kot minister ne posveča akutnim zdravstvenim stiskam prebivalstva, da je 140.000 ljudi še naprej brez izbranega zdravnika; da interventni zakon, namenjen skrajšanju čakalnih dob in večji dostopnosti storitev, zgolj preusmerja javni denar v roke zasebnikov koncesionarjev, da torej ne uresničuje koalicijske zaveze o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, da so v nasprotju s temi cilji tudi zakonski predlogi in da se ni ustrezno odzval na pričevanja o domnevnem nasilju na ljubljanski psihiatrični kliniki.
Keber: Zdravstvene reforme ne razume nihče
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci ocenil, da ciljev napovedane zdravstvene reforme ne samo, da ne razumejo običajni državljani, stroka in sindikati, ampak jih pravzaprav ne razume nihče, ki se ukvarja z zdravstvom: »Razen v podtonu njenega osnovnega cilja ohraniti obstoječe stanje, ki omogoča privatizacijo zdravstva.« Keber je še poudaril, da je nesprejemljivo, da se ministrstvo ob tem, ko mora pripravljati sistemske ukrepe, ne ukvarja z akutnimi problemi, s čakalnimi dobami in pacienti brez zdravnika, pač pa predlaga zakon o ZZZS, »ki pomeni popolno etatizacijo dosedanjega javnega upravljanja zdravstvene blagajne, njeno politično podreditev in omogoča izenačenje javnih in zasebnih izvajalcev v postopkih pridobivanja javnega denarja«.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je ob tem včeraj pojasnila, da so bila na njihovi strani povod za poziv k odstopu ministra Bešiča Loredana pričevanja o domnevnem nasilju v ljubljanski psihiatrični kliniki. »Minister je za to vedel in kljub pobudi lastnega direktorata ni ukrepal. Drugi razlog je to, da beremo o številnih aferah preplačevanja medicinske opreme, o številnih sumljivih aneksih za gradnjo bolnišnic, tretji razlog pa, da so se čakalne vrste, kot je priznal predsednik vlade Robert Golob, podaljšale in ne skrajšale. Izkazalo se je, da so imeli kritiki ukrepov prav – denar gre najverjetneje v zasebne žepe in ne za krepitev sistema,« je poudarila Nika Kovač.
Minister je očitke in možnost odstopa zavrnil na novinarski konferenci, na kateri je sicer pojasnjeval dogajanje na ljubljanski psihiatrični kliniki. Dejal je, da je ministrstvo za zdravje podalo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca in se odločilo za sistemski nadzor. »Ne čutim nobene posebne odgovornosti, da bi zaradi tega odstopil, saj smo to obravnavali posebej skrbno na vseh direktoratih ministrstva,« je dejal. »Pokazali bomo, kaj smo naredili od prve prijave, in razložili, zakaj smo to počeli daleč od oči javnosti. Gre namreč za zelo ranljivo skupino ljudi s težkimi duševnimi motnjami.«
