»Vandalizme, kot je ta nad spomenikom izbrisanim, je treba vzeti resno in vendarle prejeti sporočilo, da je v družbi še vedno prisotna nestrpnost, na katero je treba odgovoriti odločno in strateško,« je poudaril.
Spomenik izbrisanim v obliki črke ć pred Centrom Rog, ki so ga neznanci popackali z rdečo barvo, opominja na trpljenje 25.671 prebivalcev Slovenije, ki so jih slovenske oblasti v začetkih samostojnosti države izbrisale iz registra stalnih prebivalcev. To so bili državljani drugih držav Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so na dan odcepitve Slovenije od SFRJ tu imeli stalno prebivališče in pol leta po tem niso oddali vloge za slovensko državljanstvo oziroma je bila njihova vloga zavrnjena ali postopek ustavljen.
Ustavno sodišče je izbris označilo za nezakonit. Slovenska abeceda črke ć nima, v svojih priimkih pa so jo imeli številni izbrisani, so pojasnili pri zagovorniku.
»Slovenija je država, v kateri so z ustavo in posebej še z zakonom o varstvu pred diskriminacijo zagotovljene enaka obravnava in enake možnosti vsem prebivalcem države ne glede na njihove osebne okoliščine. Nihče ne sme biti zaradi svoje narodnosti, jezika, državljanstva, barve kože in drugih osebnih okoliščin kakorkoli prikrajšan ali nadlegovan,« je zapisal Lobnik.
»Sporočila, da v državi ljudje z določenimi osebnimi okoliščinami niso dobrodošli, je zato treba odločno zavrniti,« je poudaril.
Vandalizem obsodil tudi soavtor spomenika
Spomnimo, spomenik, ki velja za spomin na trpljenje in skrbi, ki jih je leta 1992 izbris iz registra stalnega prebivalstva povzročil skoraj 25.700 pripadnikom nekdanje SFRJ, in stoji pred Centrom Rog v Ljubljani, je nekdo porisal z rdečo barvo. Policija nam je potrdila, da sta bila storilca dva, preiskava pa še poteka.
Vandalizem je obsodil tudi soavtor spomenika Aleksander Vujović: »Trenutno sem na strokovni rezidenci v Londonu. Iz Ljubljane mi vse dopoldne pošiljajo fotografije obeležja izbrisanim, ki me žalostijo. Spomenik smo načrtovali ne samo kot kontemplativen prostor spomina in opomina, temveč tudi kot prostor vsakodnevne rabe in otroške igre. Da je postal 'pobarvanka' za prepričane odrasle, pa se mi zdi skrajno nesprejemljivo.«