Slovenski žagarji, združeni v Sloles, opozarjajo, da cene žaganega lesa že tri mesece padajo tako na svetovnem kot na sosednjih trgih, za nameček usihajo tudi naročila. Po njihovih navedbah stanovanjski trg, ki poganja gradbeništvo, to pa predelavo lesa, povsod po svetu kaže znake močnega upočasnjevanja. To pripisujejo zelo visokim hipotekarnim obrestim ter dražitvi energentov in vhodnih surovin v gradbeništvu. »Pri predelavi lesa se močno povečujejo stroški razžagovanja in transporta, zato so mnoge žage poleti ustavile proizvodnjo. Po drugi strani so cene hlodovine, primerne za žage, na sosednjih in svetovnih trgih močno padle, cenik družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) za dobavo hlodovine po dolgoročnih pogodbah pa je občutno previsok, zato se je žage upravičeno branijo,« poudarjajo v Slolesu. Glede na cene hlodovine, s katero državno podjetje Hrvatske šume oskrbuje hrvaške žage, so v Slolesu izračunali, da slovenske žage hlode iglavcev v povprečju preplačujejo za približno trideset, hlode bukve pa za petintrideset odstotkov.
Nekateri od žagarjev pravijo, da so ponudniki hlodovine in tudi prekupčevalci z lesom cene umetno dvigovali, in to z načrtno zmanjšanim posekom. S tem so napihovali balon, ki je zdaj počil, posledice pa čutijo žagarji. V dokaz, da naj bi šlo za špekulacije, navajajo podatke o lanskem poseku lesne biomase v Sloveniji. Namesto 7,17 milijona, kolikor bi je lahko, so je v zasebnih in državnih gozdovih posekali le 4,1 milijona kubičnih metrov. »To so dogovorjene špekulacije, ki bi jih bilo treba zajeziti in kaznovati,« nam je dejal eden od žagarjev.
Zasebnik seka, ko potrebuje denar
SiDG glavnino lesa iz državnih gozdov proda na podlagi dolgoročnih pogodb, ki jih ima trenutno sklenjene s 172 kupci, in sicer za 868.000 kubičnih metrov lesa na leto. Dodatno ima dolgoročno pogodbo sklenjeno tudi s svojo hčerinsko družbo Snežnik. Lani je državno gozdarsko podjetje prek dolgoročnih pogodb prodalo 85 odstotkov vsega posekanega lesa, v prvi polovici tega leta pa 91 odstotkov.
Edo Oblak, direktor Slolesa, ki združuje 62 žag, te pa predelajo več kot polovico vse hlodovine v Sloveniji, pravi, da imajo žagarji dolgoročne pogodbe z državo sklenjene zaradi zanesljive dobave lesa. »Zasebnik seka takrat, ko potrebuje denar in ko ima čas, ko torej ne dela na njivi ali ne kosi, država pa to počne vse leto,« nam je razlog za sklepanje dolgoročnih pogodb o dobavi lesa s SiDG pojasnil Oblak. Težavo pa vidi v tem, ker naj državno podjetje ne bi spremljalo razmer na trgu, zato so trenutne cene, po katerih hlodovino prodaja prek dolgoročnih pogodb, po njegovem občutno previsoke. »Izvoz rezanega lesa v arabski svet se je zelo zmanjšal, zato njegove cene padajo, cene hlodovine pa ne. Toda prej ali slej bodo morale, saj predelovalci tega ne bomo zdržali,« opozarja Oblak. Sloles je zato vodstvo SiDG, njegov nadzorni svet in vlado kot skupščino pozval k takojšnjemu znižanju cen hlodovine, namenjene slovenski predelovalni industriji.
Štiri pocenitve v dveh mesecih
SiDG smo vprašali, ali nameravajo uslišati poziv Slolesa. Odgovorili so, da cenike za hlodovino iglavcev spreminjajo dvakrat na mesec in da so prodajne cene v zadnjih dveh mesecih že štirikrat znižali. »Ocenjujemo, da prodajne cene smrekove hlodovine po dolgoročnih pogodbah sledijo trendu gibanja cen v srednji Evropi in na slovenskem trgu. Zaradi posebnosti slovenskega trga SiDG poleg tržnih cen v sosednjih državah upošteva tudi stanje trga v Sloveniji, ki se lahko razlikuje od sosednjih držav. Spremljamo cene, ki so odraz delovanja trga ter jih objavljajo relevantna združenja in nacionalni organi,« so navedli v SiDG in dodali, da se ne strinjajo, da so cene za hlodovino iglavcev v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem občutno nižje kot v Sloveniji.
»Pogodbene cene na Hrvaškem, za pogodbe s podjetjem Hrvatske šume, niso in ne bodo referenca za določanje prodajnih cen. Primerljive in objektivne cene na Hrvaškem so potencialno le tiste, ki izhajajo iz rezultatov javnih dražb, kjer pa so končne prodajne cene za okoli štirideset odstotkov višje od izhodiščnih in so na podobni ravni kot evropske,« so še poudarili v SiDG in dodali, da pri nekaterih svojih kupcih zaznavajo »zadržanost pri dobavah in prodajnih cenah« hlodovine. Po drugi strani obstajajo tudi kupci, ki želijo kupiti dodatne količine hlodovine po cenah SiDG. »Na septembrskih javnih dražbah hlodovine iglavcev, na katerih so sodelovale tako slovenske kot hrvaške žage, so bile dosežene prodajne cene, ki so višje od cen za dolgoročne pogodbe,« so še zatrdili v Slovenskih državnih gozdovih.
