Pregledi ob bolniških odsotnosti so po novem obvezni. Predvideni so najpozneje četrti dan odsotnosti, če se ni posameznik do takrat že vrnil na delo. V osnovnem zdravstvu jih bodo opravljali tudi ob daljših bolniških odsotnostih. Pregled je tako predviden neposredno pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku, ki odloča o nadaljevanju bolniškega staleža.
Obvezen je tudi takrat, ko je bil posameznik v zadnjih treh mesecih pred trenutno bolniško odsotnostjo več kot dvakrat začasno odsoten s prekinitvami in posamezna odsotnost ni presegla 30 dni. Zdravniki pa se bodo lahko za preglede odločili tudi v vseh drugih primerih, če se jim bodo zdeli potrebni.
Kakšne so izjeme, kdaj obvestiti zdravnika
Spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so začele veljati danes, predvidevajo tudi izjeme. Osebni zdravnik bo lahko potrebo po odsotnosti zgolj na podlagi zdravstvene dokumentacije, torej brez pregleda bolnika, ugotavljal ob bolnišničnem zdravljenju. Tako bo mogoče odsotnost urejati tudi ob zdravstvenem stanju, zaradi katerega bolnik po zdravnikovi oceni ne more na pregled. Takšen primer je lahko na primer stanje po večjem operativnem zdravljenju ali ob imobilizaciji uda z mavcem ali longeto. Tudi ob zdravljenju raka z radioterapijo ali kemoterapijo pregledi zaradi bolniške odsotnosti ne bodo nuja, je mogoče razbrati iz spremenjenih pravil. Izjema so tudi okoliščine, ko pregled ni opravljen zaradi tveganja okužbe z nalezljivo boleznijo; tudi o tem tehta zdravnik.
Bolniško odsotni prebivalci bodo morali biti pozorni še na pravočasno obveščanje. Posameznik mora osebnemu zdravniku sporočiti razlog, zakaj je ostal doma. To mora storiti še isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. Izjema sta bolnišnično in stacionarno zdraviliško zdravljenje. Bolnik lahko razlog odsotnosti sporoči po zaključku takega zdravljenja, a najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. »V tem primeru lahko osebni zdravnik ugotovi začasno zadržanost od dela tudi za nazaj, od dneva začetka bolnišničnega oziroma stacionarnega zdraviliškega zdravljenja,« predvidevajo pravila. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo spremembe podrobneje predstavili danes.
Spomnimo, od konca lanskega leta se je zvrstilo že več sprememb pri bolniških odsotnostih. Začelo se je z obveznim zapisovanjem navodil, kako med takšno odsotnostjo ravnati. Sledile so zakonske spremembe, zaradi katerih lahko posameznik ob drugi kršitvi zdravnikovih navodil v petih letih ostane brez nadomestila do zaključka odsotnosti, vendar ne dlje kot 30 dni. Število nadzorov se, kot smo poročali, povečuje, uvedeni so bili tudi poenoteni režimi gibanja v času bolniške odsotnosti. Ali gre lahko posameznik med počitkom v trgovino po živila, tehta zdravnik.
Več stroškov zdravstveni blagajni, manj delodajalcem?
Koalicijska pogodba, po kateri se bo ravnala četrta vlada Janeza Janše, napoveduje nabor ukrepov za zmanjšanje absentizma. Za kakšne ukrepe gre, iz nje ni razvidno. Oprijemljivejša je v primeru razbremenjevanja delodajalcev. Izplačevanje nadomestil za bolniško odsotnost bo že 20. delovni dan prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je predvidela. Kako bodo bodoče oblasti krpale luknjo, ki jo bo taka poteza izkopala v zdravstveni blagajni, iz koalicijske pogodbe ni razvidno.
Spomnimo, obdobje izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca se je s 30 na 20 dni skrajšalo že leta 2022. Krajše obdobje, ko nadomestilo pokrivajo delodajalci, je predlagala takratna opozicijska stranka SAB, podprle pa so ga tudi stranke tedanje koalicije. Šlo je za obdobje tretje vlade Janeza Janše. Na ZZZS so takrat opozarjali na poglabljanje težav pri financiranju zdravstva, sindikati pa na razbremenjevanje odgovornosti delodajalcev za zdravje zaposlenih. Ureditev je bila ponovno spremenjena leta 2024, torej v mandatu Golobove vlade. Do te poteze so bili kritični v vrstah delodajalcev, izpostavljali so dodatne stroške za gospodarstvo.
