V zadnji raziskavi javnega mnenja po metodi tracking poll, ki jo je za Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, je prišlo do pomembnejšega premika glede na dopoldansko anketo, saj je podpora stranke Gibanje Svoboda (GS) Roberta Goloba odskočila na 3,7 odstotne točke pred stranko SDS. To ne preseneča, saj je bila GS celotno obdobje izvajanja ankete od začetka aprila dalje v vodilnem položaju in tako je očitno tudi ob zaključku predvolilnega obdobja.
Gibanje Svoboda v prednosti
Čeprav stranka Roberta Goloba ohranja prednost pred Janezom Janšo (SDS) pri 3,7 odstotne točke, pa zaradi intervala zaupanja zmage GS na nedeljskih volitvah v tem trenutku ni mogoče razglasiti. Kajti maksimalni doseg SDS seže do 26,8 odstotka, minimalni doseg Gibanja Svobode pa do 24,8 odstotka in obratno: maksimalni doseg GS je dobrih 30 odstotkov, minimalni doseg SDS pa slabih 21,2 odstotka.
V agenciji Ninamedia so razmerja med vodilnima strankama preverjali tudi z metodo spletne ankete CAWI, kjer se nakazuje večja razlika med Gibanjem Svoboda in SDS kot v telefonski metodi CATI. Po tej metodi ima GS pet odstotnih točk prednosti pred SDS (27 odstotkov proti 22 odstotkov), vendar v Ninamedii opozarjajo, da je verjetno zaradi značilnosti vzorca spletne ankete stranka SDS v tem primeru nekoliko podcenjena. »Anketiranje na spletu kaže, da je razmerje med vodilnima strankama nekoliko višje kot pri telefonski anketi. Lista Povežimo Slovenijo je nad parlamentarnim pragom, nekoliko slabše je pozicionirana SAB, bolje pa kaže stranki Resnica in Naši deželi,« pojasnjuje direktor agencija Ninamedia Nikola Damjanić. V agenciji, ki ima bogate izkušnje z izvajanjem raziskav javnega mnenja po metodi tracking poll, telefonski metodi in spletni metodi, pravijo,» da izkušnje iz preteklosti kažejo, da je spletna raziskava nekoliko manj zanesljiva kot telefonska raziskava, ker je odzivnost sodelujočih nekoliko drugačna in težje nadzorovana«.
Mrtvi tek SD, Levice in NSi
Na nedeljski volilni izbor in razmerja med njimi bo pomembno vplivala tudi odločenost volivcev v odnosu do posamezne politične stranke. Iz dosedanjih raziskav vrednot in političnih izbir lahko opazimo, da so volivci levih strank bolj volatilni kot volivci desnih strank. Medtem ko le 10 do 15-odstotni delež volivcev desnih strank odgovarja, da bi si glede svoje volilne izbire še lahko premislili, pa je delež volivcev levih strank, ki bi si še lahko premislili, bistveno višji. Med levimi strankami ta delež volatilnih znaša od 15 odstotkov (Levica) do 25 (Gibanje Svoboda) oziroma 28 odstotkov (SD) in celo do 60 odstotkov (SAB). Kar napoveduje možnost, da bi lahko bili volilni rezultati levih strank precej drugačni od napovedanih.
Na podlagi teh predpostavk moramo biti previdni tudi pri interpretaciji razmerij takoj za Gibanjem Svobode in SDS. V tem bloku strank, ki ga sestavljajo SD, Levica in NSi, najbolje kaže Socialnim demokratom. A so si vse tri stranke blizu, zato lahko dobimo v nedeljo po preštetih glasovnicah tudi drugačen razplet. Lahko pa v njihovem primeru napovemo, da se bodo zanesljivo uvrstile v državni zbor. Socialnim demokratom lahko na osnovi raziskave javnega mnenja napovemo 8,1-odstotno podporo, Levici 7,1 odstotno in NSi 6,9-odstotno podporo. Podpora vseh treh strank se nahaja v podobnem intervalu zaupanja, zato so možni tudi drugačni razpleti.
LMŠ, SAB in Povežimo Slovenijo trkajo na vrata DZ
Pri ključnem vprašanju, koliko strankam bo dejansko uspelo preskočiti štiriodstotni parlamentarni prag, so odgovori bolj zapleteni. Kandidatov je precej, a vse kaže, da je vstop v državni zbor zanesljiv za koalicijsko listo Povežimo Slovenijo, pa tudi za stranki iz koalicije KUL, torej LMŠ in SAB. Slednjima je stranka v zadnjem tednu rahlo naraščala tudi pod vplivom pozivov, da se morajo za oblikovanje trdne levosredinske vlade v državni zbor prebiti vse stranke koalicije KUL. V kolikšni meri so se volivci dejansko odločali za taktično glasovanje, bo bolj jasno v nedeljo, iz raziskav odločenosti volilnih izbir pa vemo, da so volivci strank koalicije KUL bistveno bolj volatilni kot pa volivci strank desnega političnega pola.
Blizu vstopa v parlament je tudi stranka Resnica, ki bi se lahko po razponu intervala zaupanja znašla v državnem zboru, medtem ko ostalim za zdaj ne kaže najbolje. Čeprav glede na volilno napoved stranke Pirati Slovenije, Naša prihodnost in Dobra država, Vesna in Naša dežela s podporo pri okoli dveh odstotkih vidijo na obzorju pročelje državnega zbora na Šubičevi 4 v Ljubljani.
(Volilno napoved smo danes na spletni strani Dnevnik.si objavili trikrat; zjutraj smo objavili prvo, ob 11h drugo, tokrat pa objavljamo še tretjo. Zato so meritve na dan 22. 4. v tabeli in grafikah označene z zaporednimi številkami 1, 2 in 3.)
