Določanju vloge zasebnikov v zdravstvu s koncesijami so, sodeč po predlogu nacionalnega načrta za zdravstvo do leta 2035, šteti dnevi. Poslanci bodo ta teden odločali o dokumentu, ki predvideva njihovo postopno nadomeščanje z verificiranjem kakovosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. O napovedi, ki odpira pot za dolgoročne spremembe, se manj kot dva meseca pred državnozborskimi volitvami niso strinjali niti v vladni koaliciji.
Kaj bi spremenili
Pomisleke glede predlaganega nadomeščanja koncesij imajo v Levici, kjer so izpostavljali tveganje večje nepreglednosti. Poslanka Nataša Sukič je na seji državnozborskega odbora za zdravstvo omenjala bojazen, da bi bila s takim ukrepom ukinjena kakršna koli sposobnost nadzorovanja in postopnega zmanjševanja obsega zasebnih akterjev v javnem zdravstvu. Ukrep, ki bi bil sprejet na tej podlagi, bi ogrozil vse koalicijske dosežke pri ločevanju javnega in zasebnega zdravstva, je posvarila. Odbor je sicer sprejel dopolnilo SD in Svobode, ki izpostavlja, da bi storitve pri zasebnikih kupovali takrat, ko jih javni zdravstveni zavodi ne bi mogli opraviti zaradi pomanjkanja kadra ali infrastrukture. Pri glasovanju o omenjenem dopolnilu se je Nataša Sukič vzdržala. Tamara Kozlovič (Svoboda) je na drugi strani ocenjevala, da bo moralo biti vključevanje zasebnih izvajalcev na drugačen način kot doslej strogo regulirano.
Predlog stavi na idejo, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) storitve v prihodnje »kupoval pri najboljših«. Sedanji sistem koncesij v zdravstvu je tog, so ocenili v zdravstvenem resorju, saj določa obseg storitev, ceno storitev in trajanje koncesije. To zelo omejuje ZZZS pri vlogi aktivnega kupca zdravstvenih storitev ter prilagajanju obsega in cen storitev potrebam prebivalcev, so poudarili v aktualnem predlogu. V prihodnje bi v sistem zasebnike pritegnili takrat in v takem obsegu, kot bi jih potrebovali, pričakujejo. Obenem pa bi se z zasebnikom zdravstvena blagajna dogovorila o ceni zdravstvene storitve, so predvideli. »V sedanjem sistemu, v katerem se zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko v javno zdravstveno mrežo vključijo le, če imajo koncesijo, lahko plačnik svojo funkcijo aktivnega kupca izvaja le delno,« so pojasnjevali razloge za odpravljanje dosedanjih omejitev pri razdeljevanju denarja za javno zdravstvo.
Večina koncesij v Sloveniji bo potekla leta 2032, do takrat pa je treba postopoma urediti bolj fleksibilen sistem, predvideva predlagani nacionalni načrt. »Glavna pogoja za vključitev v mrežo morata tako postati kakovost in celostna zdravstvena obravnava. Kakovost s poudarkom na merjenju izidov zdravljenja mora biti merjena in nadzorovana,« še navaja predlog.
Oblasti so odpravo doslej zavračale
Pozivi k odpravi dosedanjega sistema koncesij, ki določajo vlogo posameznega zasebnika v javnem sistemu, so se večkrat vrstili v zdravniških vrstah. Ob poročilih o zdravljenjih čez mejo, ki jih pokrije zdravstvena blagajna, so se zagovorniki odprave dosedanjega sistema sklicevali na aktiviranje dodatnih zmogljivosti v slovenskem zdravstvu – tudi tistih pri zasebnikih brez koncesije. Oblasti v preteklosti niso pristajale na odpravljanje sistema koncesij, pravil njihovega podeljevanja in s tem povezanih omejitev.
Ravnanje vlade Roberta Goloba se je, ko gre za vlogo zasebnikov v javnem zdravstvu, skozi mandat bistveno spreminjalo. V času, ko je zdravstveni resor vodil Danijel Bešič Loredan, so stavili na odpravljanje omejitev pri številu plačanih zdravljenj. Storitve pri koncesionarjih so porasle, v javnih zavodih pa so tarnali, da so zaradi takih potez oblasti v še slabšem položaju. V igri je bila tudi možnost zdravljenj pri zasebnikih brez koncesije, po kateri pa ob kolapsu ideje o krajšanju čakalnih dob prek plačevanja vseh opravljenih storitev v vladi na koncu niso posegli. V ministrskem mandatu Valentine Prevolnik Rupel je zaostritve pri ločevanju javnega od zasebnega prinesla novela zakona o zdravstveni dejavnosti, a bodo v zdravstvu uresničevali le del teh sprememb. Z nedavno odločitvijo ustavnega sodišča je v vodo namreč padel pomemben del reformnih načrtov, omejevanje popoldanskega prehajanja osebja javnih zavodov k zasebnikom.