V Ljubljani se bo danes uradno začela gradnja novega Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Na inštitutu napovedujejo, da bodo z novimi prostori in raziskovalno opremo izboljšali možnosti za znanstvene preboje v domačem in mednarodnem prostoru. Gradnja bo stala 27,7 milijona evrov, pri čemer bo 80 odstotkov sredstev prispevala Evropska unija.
»Nacionalni inštitut za biologijo je bil že doslej pomembno središče znanja, ki je vključeno v evropske raziskovalne infrastrukture. Slovenija bo z biotehnološkim stičiščem to infrastrukturo še nadgradila in ji omogočila doseganje svetovne ravni. Industriji pa bo omogočila dostop do kritičnega, konkurenčnega znanja,« je povedala direktorica NIB Maja Ravnikar.
Povezovanje z inštituti
Na NIB poudarjajo, da biološke vede v svetovni znanosti stopajo v ospredje. Po njihovih predvidevanjih se bodo raziskovalci z NIB povezali z znanstveniki in študenti bližnjih Biotehniške fakultete, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko (NIB je od lani pridruženi član Univerze v Ljubljani), pa tudi s Tehnološkim parkom in Slovenskim inovacijskim stičiščem. Z boljšimi infrastrukturnimi možnostmi bodo okrepili tudi sodelovanje z drugimi večjimi inštituti, denimo Institutom Jožefa Stefana (IJS) ter Kemijskim inštitutom.
»Veseli nas, da se je v Sloveniji končno začelo premikati z gradnjo nepremičnin v raziskovalne namene. Začetek gradnje Biotehnološkega stičišča NIB tako razumemo tudi kot signal, da se bo še več podobnega dogajalo tudi v naslednjih letih,« so sporočili z IJS. »Raziskovalci NIB in Instituta Jožefa Stefana že od nekdaj intenzivno sodelujejo, največ na področju biomedicinskih in biotehnoloških znanosti. Gotovo bodo novi raziskovalni prostori in oprema to sodelovanje še spodbudili. Začetek gradnje Biotehnološkega stičišča NIB je tako fantastična stvar za Slovenijo in pomemben trenutek za slovensko znanost,« se veselijo na partnerskem raziskovalnem inštitutu.
Vodstvo Nacionalnega inštituta za biologijo je pojasnilo, da bodo v prihodnjih letih – gradnja 150-metrske stavbe s skupno površino skoraj 7000 kvadratnih metrov bo predvidoma trajala do oktobra 2023 – v novih prostorih izvajali monitoringe stanja okolja, gensko spremenjenih rastlin ter povzročiteljev bolezni rastlin. Pomembna raziskava, ki jo že opravljajo in s katero bodo nadaljevali, pa je tudi nadzor prisotnosti virusa sars-CoV-2 v odpadnih vodah.
EU finančno krepi znanost
Biotehnološko stičišče bo osredotočeno tudi na povezovanje z gospodarstvom. NIB tako pričakuje preboje na področju farmacije, biomedicinske tehnologije ter raziskav virusov, ki bodo služili razvoju zdravil in cepiv. Napovedujejo tudi testiranje učinkovitosti zdravil in kozmetičnih izdelkov ter sodelovanje s prehrambeno in kozmetično industrijo. Za skupne raziskave se že zanima farmacevtski gigant Lek, podpirali pa bodo tudi zagonska (start-up) podjetja. Med načrti so omenili še »širjenje univerzitetnega in poslovnega izobraževanja na doktorski in podoktorski ravni ter usposabljanj za potrebe gospodarstva«.
Napovedi NIB se ujemajo z napovedmi Evropske unije, ki namerava v okviru svežnja za okrevanje po pandemiji za znanstveno raziskovanje nameniti kar 35 milijard evrov. EU pri tem posebej spodbuja prav aplikativno znanstveno raziskovanje v sodelovanju z industrijo, ki ima za cilj razvoj tržnih izdelkov. Nove finančne spodbude bodo lahko v nekaterih državah skoraj čez noč podvojile proračune za raziskovanje in razvoj, je za Times Higher Education nedavno poročal znanstveni novinar David Matthews. Vprašanje pa je, ali se bodo države v paket pomoči vključile z ustreznimi načrti. Za zdaj je videti, da pri tem prednjačita Hrvaška in Slovaška, je poročal Matthews.
