Pobudo za referendum so sprožili in prvi podpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.
Novela zakona, ki jo je DZ na predlog SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus sprejel konec maja, ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.
Po mnenju pobudnikov torej novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav, in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.
Pobudniki so v DZ prejšnji teden vložili 13.369 podpisov volilk in volilcev za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum. Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi sicer v prvi fazi zadostuje že 2500 podpisov volilcev. V petek pa je predsednik DZ Zoran Stevanović razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev pod zahtevo za razpis referenduma.
Ob začetku zbiranja podpisov so pobudniki za dopoldne napovedali novinarsko konferenco pred prostori Upravne enote Ljubljana na Linhartovi cesti.
