Na regionalni cesti Podsreda–Bistrica ob Sotli je Javni zavod (JZ) Kozjanski park skupaj s prostovoljci pri ribniku Trebče vse od leta 1999 do lani vsako pomlad izvajal akcije prenašanja dvoživk čez cesto, saj ta odsek velja za »črno točko«. Lani so to akcijo izvedli zadnjič, saj so dvoživke letos prvič same varno prečkale cesto in se odpravile do mrestišč po novo vgrajenih podhodih in ob trajno varovalnih ograjah, narejenih posebej zanje. »Ti podhodi pod cesto so dvoživkam omogočili, da so same varno prispele na drugo stran ceste, trajne varovalne ograje pa so jim preprečile, da bi med iskanjem podhoda zašle na cestišče. Izvedba je na tem in nekaterih drugih odsekih cest po Sloveniji potekala v okviru projekta Lifeamphicon – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov, z namenom trajnega reševanja problematike množičnih povozov dvoživk med spomladanskimi selitvami,« je povedala direktorica JZ Kozjanski park Valerija Slemenšek. Gradbena dela je od januarja do julija lani izvajalo podjetje VOC Celje, pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo. Da gre za cestni odsek s podhodi in trajnimi varovalnimi ograjami za dvoživke, označuje tudi tabla ob cesti. Sočasno je bila izvedena popolna rekonstrukcija cestišča, narejeni so bili dve avtobusni postajališči in nova prometna signalizacija, prav tako so uredili cestne priključke, bankine in odvodnjavanje.

Uspešno selitveno pot potrjujejo tudi številni mresti v ribniku, iz katerih so se že izlegli paglavci. Število odloženih mrestov v ribniku v letošnjem letu je primerljivo s številom mrestov v preteklem letu, kar kaže na to, da so podhodi zagotovili uspešno migracijo več tisočim dvoživkam.

Andreja Kavčič, JZ Kozjanski park

Ljudje ogrožamo njihovo življenjsko okolje

Žabe letos prvič skozi podhode

Podhod za dvoživke je varovan tudi s trajnimi varovalnimi ograjami. Foto: Andreja Kavčič

»Ob pregledu ceste v deževnih večerih, ko so dvoživke pri selitvah najaktivnejše, smo na cesti opazili le nekaj deset živali v posameznem večeru. Te živali so na cestišče zašle z območij, ki so zunaj odseka s trajnimi varovalnimi ograjami. Večini dvoživk pa so varovalne ograje preprečile dostop do cestišča in jih usmerile v podhode. Uspešno selitveno pot potrjujejo tudi številni mresti v ribniku, iz katerih so se že izlegli paglavci. Število odloženih mrestov v ribniku v letošnjem letu je primerljivo s številom mrestov v preteklem letu, kar kaže na to, da so podhodi zagotovili uspešno migracijo več tisočim dvoživkam,« pravi Andreja Kavčič iz JZ Kozjanski park. Anja Bolčina pa doda: »Podhodi in trajne varovalne ograje za dvoživke ne igrajo pomembne vloge samo ob spomladanski selitvi dvoživk, ampak bodo povoze živali preprečevali vso sezono. Ko se mrestenje žab in drugih dvoživk v ribniku po nekaj tednih zaključi, se odrasle živali odpravijo nazaj v gozdove in na travnike, kjer bodo preživele preostanek sezone. Ta selitev traja dlje časa in je precej manj izrazita kot selitev na mrestišče. Varno pa bodo cesto odslej lahko prečkale tudi mlade živali, ki se bodo v ribniku razvile in poleti ali jeseni prvič prišle na kopno ter iskale svoja kopenska bivališča.« Ko nekaj noči zapored v začetku koledarske pomladi temperature ne padejo več pod pet stopinj nad ničlo, svet dvoživk, ki so zelo koristne, oživi. Takoj ko se prebudijo iz zimskega sna, se začne žabja svatba, ki pa je bila v preteklosti za marsikatero žival usodna. Večinoma gre za rjave žabe (sekulje, rosnice) pa tudi krastače in pupke, ki so ogrožene in zavarovane vrste dvoživk pri nas, saj jim ljudje vse bolj kratimo njihovo življenjsko okolje s tem, ko gradimo ceste prek njihovih ustaljenih poti, zasipavamo mlake, izsušujemo močvirja, onesnažujemo vodo in naseljujemo v vode ribe. »Prva skrb žab, ko se prebudijo iz dolgega zimskega spanca, je skrb za potomstvo, zato hitijo odlagati jajčeca, da bodo nasledniki imeli do jeseni dovolj časa za celoten razvoj od jajčeca do odrasle živali,« še razložijo v Kozjanskem parku, kjer so hvaležni vsem prostovoljcem, zlasti šolarjem, ki so se polnih 26 let vedno odzvali za njihov poziv in dvoživke ročno prenašali čez cesto. »Veseli smo bili vsakega para rok, zahvala pa gre tudi domačinom in voznikom za strpnost v času, ko so potekala gradbena dela,« sklene Slemenškova, direktorica JZ Kozjanski park. 
Priporočamo