Na aktualnem razpisu za specializacije zdravnikov je družinski medicini namenjenih 75 mest. 60 med njimi jih je predvidenih za tako imenovani nacionalni nivo, pri katerem se bodoči specialist ne zaveže posameznemu delodajalcu, preostala mesta pa za posamične zdravstvene domove. Pediatriji je namenjenih 19 mest, je razvidno iz objave Zdravniške zbornice Slovenije, med njimi jih je 15 na nacionalnem nivoju. V urgentni medicini, ki je v zadnjem času pritegnila komaj kakega bodočega specialista, je tokrat na voljo 30 mest, vsa so na nacionalnem nivoju.
Spodbude, a ne za vse
Na zadnjem razpisu, ki je bil objavljen jeseni lani, a so se lahko kandidati prijavili tudi kasneje, je za 235 mest prispelo 185 vlog. Za specializacijo iz urgentne medicine sta se ob 20 razpisanih mestih odločila komaj dva kandidata, je razvidno iz končnega stanja prijav, ki ga je objavila zdravniška zbornica. Na specializacijo iz družinske medicine se je ob 71 razpisanih mestih prijavilo 53 kandidatov, na specializacijo iz pediatrije pa enajst ob 18 razpisanih mestih.
Možnost izbire osebnega zdravnika in pediatra za otroka se je v zadnjih letih, potem ko se je meja za zavračanje dodatnih vpisov v mandatu vlade Marjana Šarca občutno znižala, skrčila. Število prebivalcev brez zdravnika se je v zadnjem obdobju zmanjševalo, a se je obenem dodatno krčilo število ambulant, ki paciente še sprejemajo na novo. Pomanjkanje urgentnih zdravnikov je na drugi strani oteževalo delo na urgencah in izpodjedalo načrte o posodabljanju nujne medicinske pomoči.
V zdravstvenem resorju so na razmere odgovarjali s finančnimi spodbudami. Najprej je bil uzakonjen dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki znaša 1000 evrov bruto na mesec. 1000 evrov bruto spodbude mesečno so kasneje odmerili še bodočim specialistom urgentne medicine. V primeru pediatrije v osnovnem zdravstvu so oblasti po drugi strani tudi v zadnjem obdobju vztrajale, da je zmogljivost ambulant celo večja od trenutnih potreb. Ključni izziv ni pomanjkanje prostih pediatrov, temveč njihova neenakomerna geografska porazdelitev, so ocenjevali na ministrstvu za zdravje. Izpostavljali so še zmanjševanje števila otrok, mlajših od enega leta, ki so brez izbranega osebnega zdravnika. Ob koncu leta 2022 jih je bilo 2738, konec leta 2025 pa 1859.
V pediatriji za širitev mreže
V razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo, ki ga vodi dr. Jernej Dolinšek, so se nedavno zavzeli za širitev mreže pediatrov na primarni ravni. Predlagajo tudi sistemske rešitve, ki bi v delo na primarnem nivoju zdravstvene oskrbe otrok pritegnile več mladih zdravnikov. Pri tem so spomnili, da je bilo to za družinsko in urgentno medicino že urejeno. Po drugi strani pa se v tem najvišjem strokovnem organu za pediatrijo ne strinjajo z idejami o povečanju glavarinskih obremenitev, prav tako ne z možnostjo prenosa dela izvajanja primarne pediatrične dejavnosti na sekundarni ali terciarni nivo zdravstva.
Spomnimo, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predlagal dopolnitev zakonodaje s sistemskimi ukrepi za večjo dostopnost pediatrov. Med možnimi spremembami je izpostavil določitev minimalnega števila opredeljenih otrok na posameznega pediatra in širitev dela izvajanja primarne pediatrične dejavnosti na splošne bolnišnice, porodnišnice in klinična centra v Ljubljani in Mariboru.