Pod Nemčijo, Francijo in Švico leži največji evropski podzemni vodni rezervoar, ki pa je pod hudim pritiskom, ugotavlja študija. Podtalnico onesnažujejo pesticidi, ostanki zdravil in sintetične industrijske kemikalije.
Ta podzemni bazen vsebuje okoli 150 milijard kubičnih metrov vode in ni pomemben le za pitno vodo, temveč tudi za številne živalske in rastlinske vrste. Raziskovalci še vedno odkrivajo nove organizme, odkrili so denimo podzemnega raka, piše Euronews.
Nevidna reka pod dolino Rena
Vodonosnik se razteza od Frankfurta prek francoske meje do Strasbourga in naprej proti Baslu v Švici. Količina vode je skoraj nepredstavljiva – približno 150 milijard kubičnih metrov, kar ustreza okoli 60 milijonom olimpijskih bazenov.
Po ocenah je podzemni rezervoar primerljiv s tremi povezanimi Bodenskimi jezeri pod zemljo. Samo Bodensko jezero vsebuje okoli 48 milijard kubičnih metrov vode.
Podtalnica pomeni, da je zemlja trajno nasičena z vodo. Nad njo je nenasičeno območje tal, kjer se raven vode spreminja glede na padavine in letni čas.
Pitna voda se običajno črpa iz globin od nekaj metrov do nekaj sto metrov. Ponekod teče podtalnica le meter pod površjem in se počasi premika proti severu.
V zgornjem renskem jarku so raziskovalci vrtali celo do globine 3335 metrov. Najgloblji znani del sistema je tako imenovana heidelberška luknja, kjer podtalnica leži več kot 500 metrov globoko. Znanstveniki pravijo, da so nekateri deli tega sistema raziskani prav tako slabo kot globoko morje.
Onesnaženje s pesticidi in zdravili
Zgornji renski vodonosnik velja za enega najpomembnejših podzemnih vodnih sistemov v Evropi. Voda za pitje se sicer pred distribucijo prečisti, vendar stanje podtalnice določa, kako zahtevno mora biti čiščenje.
Študije kažejo, da je kar 96 odstotkov od 1500 analiziranih merilnih točk onesnaženih z vsaj enim mikroonesnaževalcem. Glavni vzrok so pesticidi, prispevajo pa tudi mesta, industrija in čistilne naprave.
Na 59 odstotkih merilnih mest so bile presežene mejne vrednosti za pitno vodo. Med najbolj razširjenimi snovmi je trifluoroocetna kislina (TFA), ki jo znanstveniki opisujejo kot »končni PFAS«. PFAS so umetne kemikalije, ki se uporabljajo pri izdelavi elektronike, barv, avtomobilov, kozmetike in številnih drugih izdelkov. Ker se zelo počasi razgrajujejo, jih pogosto imenujejo »večne kemikalije«.
