Obstajajo okoliščine, razlogi in dokumenti, ki so utemeljeno označeni kot tajni, a za preklic sklenitve transparentnega posla, v katerem so tako udeleženci kot transakcija znani, tajni sklepi niso upravičeni, je za Dnevnik ocenil brigadir, veteran vojne za Slovenijo ter dober poznavalec orožarskih poslov Tone Krkovič. V demokratični državi se zadeve rešujejo transparentno in z demokratičnimi mehanizmi, tajni ukazi pa so značilnost nekih drugih režimov, opozarja sogovornik v odzivu na Dnevnikova razkritja o tem, da je vlada s tajnim sklepom preprečila že dogovorjeno in plačano prodajo oklepnikov M-80A Ukrajini.
Tudi naši drugi sogovorniki z dobrim vpogledom v delo ministrstev so opozorili, da zakon o tajnih podatkih zelo jasno določa, kateri podatki so lahko tajni, v praksi pa da se določbe pogosto uporabljajo arbitrarno, in da bi bilo treba enkrat resno, tudi interno, pregledati upravičenost oznak tajnosti. Vlada s predsednikom Janezom Janšo na čelu naj bi se sicer po naših informacijah odločila, da oklepnike Ukrajini podari, in to odločitev skrila v tajni sklep.
Povsem transparenten posel
Spomnimo, Slovenija naj bi preko čeških posrednikov ukrajinskemu obrambnemu ministrstvu prodala odslužena pehotna bojna vozila M-80A. Posel je po pooblastilu ministrstva za obrambo vodilo certificirano podjetje S Lux. Prodaja oklepnikov je vse do sklepne faze potekala na transparenten in formalno ustaljen način ter z redno komunikacijo med deležnikoma. Potem ko je bil posel s Čehi že sklenjen, kupoprodajna pogodba za 35 oklepnih transporterjev podpisana in kupnina, neuradno med 3,5 in 4 milijoni evrov, nakazana na račun podjetja S Lux, pa je ministrstvo prodajo preklicalo, in sicer s tajnim sklepom vlade, ki je bil sprejet na seji 15. aprila, torej štiri dni po podpisu kupoprodajne pogodbe.
Po nekaterih informacijah ministrstvo za obrambo določenih informacij v zvezi s prodajo oziroma donacijami orožja v Ukrajino ni razkrilo zaradi dogovora na ravni zveze Nato. Zakon o tajnih podatkih sicer določa, da je kot tajen lahko označen dokument, katerega razkritje bi lahko imelo škodljive posledice za varnost države, njene politične ali gospodarske oziroma druge vitalne interese. Sklep, s katerim je vlada preprečila sklenitev omenjenega orožarskega posla, nosi oznako interno. Gre za najnižjo stopnjo tajnosti, ki pomeni, da bi razkritje dokumentov lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, v tem primeru obrambnega ministrstva. Po mnenju naših sogovornikov v primeru (ne)prodaje oklepnikov razlogi in okoliščine za tako oznako niso izpolnjeni, saj so vsi pretekli vladni odloki in sklepi, dokumenti, ki predvidevajo prodajo oklepnikov, javno dostopni.
»Menim, da je bila vlada pri odločitvi, da podari Ukrajini bojna vozila pehote, v velikem precepu. Če bi to orožje prodali, bi jih napadli, da trgujejo z orožjem v času, ko Ukrajina trpi zaradi ruske agresije. Zdaj, ko so od prodaje odstopili in sklenili orožje podariti, pa so prizadeli podjetje, ki je posredovalo pri prodaji in je, kot kaže, imelo tudi dodatne stroške z nabavo streliva,« je situacijo komentirala nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. »Nobena rešitev, ki jo vlada sprejme pred iztekom mandata, ni videti legitimna z vidika javnosti. Bolje bi bilo, če bi odločitev prepustili novi vladi ali pa da bi se posvetovali z več strankami,« je dodala.
Vlada prekrila potencialni zunanjepolitični fiasko
»Ne vem, zakaj bi se to moralo skrivati,« se sprašuje tudi obrambni strokovnjak Klemen Grošelj, danes evropski poslanec, ki deluje znotraj evropske poslanske skupine Renew Europe in je bil izvoljen na listi LMŠ. Vse skupaj je sila nenavadno, je strnil. »Očitno je odhajajoča koalicija spoznala, da prodaja ne bi bila najbolje sprejeta med zavezniki, saj bi trgovali na račun nesreče drugih. V skladu s prakso zadnjih dveh let se je tako vlada ponovno zatekla k odlokom in to zdaj pokrila s tančico tajnosti, da bi prikrila svoj potencialni zunanjepolitični fiasko,« je ocenil. Novica, da je Slovenija zastarelo in rabljeno orožje Ukrajini prodala in ne podarila, bi bila v EU in Natu gotovo precej slabo sprejeta, predvsem zato, ker EU in Nato neposredno zagotavljata materialno in finančno pomoč Ukrajini v tej vojni, meni Grošelj. »Ravnanje je nenavadno tudi v luči propagande in solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom, ki jo je zganjala vlada ob obisku premierja Janše v Kijevu. Mislim, da je slovenska politika danes dovolj zrela, da bi lahko sprejela odločitev o pomoči Ukrajini na odprt in transparenten način, seveda ob ohranjanju ravni zaupnosti in tajnosti, ki je ob tovrstnih zadevah potrebna,« je dodal Grošelj. Sam je sicer prepričan, da je neprimerno in nespodobno, da s starim jugoslovanskim orožjem trguje, in da bi bilo prav, da se oprema in orožje na transparenten in zakonit način podarita, tudi s podporo državnega zbora. »Nikakor pa ne s tajnimi odloki in čudnimi postopki, čemur smo priča zdaj. Pa naj gre za tanke M-84 ali bojna vozila pehote M-80A. Če je namen pomagati ukrajinski strani iskren, potem se orožje in oprema brez velikega medijskega pompa posredujeta, tehnično-kompenzacijska vprašanja pa se rešujejo naknadno,« je bil jasen Grošelj.
Ne glede na razloge, ki stojijo za odločitvijo vlade, pa se zaradi nastale situacije odpirajo številna pravna vprašanja. Podjetje S Lux je vložilo tožbo, s katero bi rado doseglo odpravo upravnega akta (tajnega sklepa), in podalo predlog za začasno odredbo. V podjetju so prepričani, da je vlada ravnala nezakonito in ustavno sporno, ko je s tajnim sklepom posegla v transparentne uradne postopke in pohodila odločitve državnega zbora o prodaji opreme. Državni zbor je namreč že novembra 2015 sprejel odlok o načrtu prodaje stvarnega premoženja države, med drugim omenjenih pehotnih bojnih vozil M-80A. Nekaj mesecev kasneje je vlada Mira Cerarja sprejela še srednjeročni obrambni program, ki prav tako govori o izločitvi vozil. Vsi ti odloki in sklepi so javno dostopni, predvsem pa niso bili nikoli preklicani in so torej zavezujoči in veljavni. S tega vidika naj bi prišlo tudi do kršitve načela gospodarnosti, saj bi lahko ministrstvo prodalo premoženje, pa tega ne stori.
